Ve­ra v ži­vlje­nje, gle­da­li­šče in pred­vsem va­se

Fe­sti­val Bor­štni­ko­vo sre­ča­nje Le­tos Bor­štni­kov pr­stan Pe­tru Bo­štjan­či­ču

Delo (Slovenia) - - KULTURA - Pe­ter Rak

»No­vi­ca me je ta­ko pre­se­ne­ti­la, da ji spr­va ni­sem ver­jel. Bil sem pre­pri­čan, da sem že ne­ka­ko po­za­bljen, pa tu­di si­cer ni­sem bil ni­ko­li po­pu­la­ren igra­lec, tu­di film­ski pro­jek­ti, v ka­te­rih sem igral, ni­so ime­li za­res ši­ro­ke­ga ob­čin­stva. Res le­po pre­se­ne­če­nje, hva­la vsem«. Ta­ko se je v svo­jem slo­gu za Bor­štni­kov pr­stan, naj­viš­je pri­zna­nje za igral­ske do­sež­ke, za­hva­lil Pe­ter Bo­štjan­čič.

Nje­go­va skro­mnost je se­ve­da po­v­sem ne­u­te­me­lje­na. V 45-le­tni ka­ri­e­ri je od­i­gral več kot sto vlog na gle­da­li­ških od­rih, prav ta­ko je ve­li­ko nje­go­vih film­skih vlog. Ta­ko v celj­skem kot v ma­ri­bor­skem gle­da­li­šču je bil pr­vak dram­ske­ga an­sam­bla ter no­si­lec re­per­to­ar­ja. Za­vi­dlji­va je zbir­ka na­grad, med nji­mi so šti­ri na­gra­de ob­čin­stva na Bor­štni­ko­vem sre­ča­nju. Če­prav je bil ve­dno tu­di sa­mo­svoj. »V gle­da­li­šču sem bil že od nek­daj po ma­lem out­si­der, vle­kel sem po­te­ze, ki jih mno­gi ni­so ho­te­li ra­zu­me­ti, za­ra­di njih sem jih ne­šte­to­krat do­bil po gla­vi,« je pred le­ti iz­ja­vil o svo­jem de­lu.

Osta­ja kon­ser­va­ti­ven

Tu­di za­to je le­ta 1998 usta­no­vil Stu­dio Gle­da­li­šče, kjer je re­ži­ral vr­sto kla­sič­nih del, med dru­gi­mi So­fo­kle­je­vo An­ti­go­no, Pin­ter­je­vo Pre­va­ro, Gru­mo­vo dra­mo Pi­er­rot in Pi­er­ret­te, Bet­ti­jev Zlo­čin na koz­jem oto­ku, dra­ma­ti­zi­ral in re­ži­ral je Can­kar­jev roman Hi­ša Ma­ri­je Po­moč­ni­ce. »Jaz še ve­dno pre­bi­ram Can­kar­ja in Pre­šer­na, kot da sta še ži­va, to je živ je­zik, ki ima svo­jo ne­iz­mer­no moč,« je de­jal ob vče­raj­šnji pred­sta­vi­ti to­kra­tne­ga la­vre­a­ta. Kot je po­u­da­ril, osta­ja v svo­jem slo­gu kon­ser­va­ti­ven, vsa­ka no­vost ga ne pre­pri­ča. Ven­dar je gle­de uso­de gle­da­li­šča ze­lo op­ti­mi­sti­čen. »Vsaj v na­ci­o­nal­nih gle­da­li­ščih te­žnja po ek­s­pe­ri­men­tu, ki mi je bil ve­dno ne­ko­li­ko tuj, ni več ta­ko oči­tna. Bli­zu so mi dram­ski av­tor­ji, ki so sta­li za vse­bi­no, be­se­da je bi­la pre­po­go­sto tu­di zlo­ra­blje­na, če­prav ne bi sme­la bi­ti.«

Kot so v ute­me­lji­tvi za­pi­sa­li čla­ni stro­kov­ne ži­ri­je za na­gra­do Bor­štni­kov pr­stan, je Pe­ter Bo­štjan­čič »pot od mla­de­ga igral­ca, ki ver­ja­me, da še ob­sta­ja mo­žnost spre­mi­nja­nja sve­ta, do zre­le­ga igral­ca, ki v to mo­žnost ne ver­ja­me več, kljub te­mu pa ohra­ni ve­ro v ži­vlje­nje, gle­da­li­šče in pred­vsem va­se in v la­stno sa­mo­to, pre­ho­dil v ve­li­kem in – po­no­vi­mo – pa­ra­do­ksnem lo­ku: sve­tu se ven­dar­le ni od­po­ve­dal, še do­da­ten do­kaz za to sta nje­go­va brez­kom­pro­mi­sna druž­be­na kri­tič­nost in an­ga­ži­ra­nost. Nek­da­nji je­zni mla­de­nič se po­tem­ta­kem ni iz­gu­bil in tu­di Bo­štjan­či­če­va zre­la ume­tni­ška fi­gu­ra ohra­nja sle­di nje­go­ve­ga nek­da­nje­ga upor­ni­štva, le da je ra­zlog za upor­ni­štvo zdaj opri­je­mlji­vej­ši, upor sam pa je do­bil nov, ve­li­ko uso­dnej­ši smi­sel. Mor­da pa je to ti­sta ži­vljenj­ska vlo­ga, za ka­te­ro – ko­li­kor ga po­zna­mo – nik­dar ni pre­ne­hal upa­ti, da ga 'še ve­dno ne­kje ča­ka'.«

Vse bolj ne­go­tov po­lo­žaj

Vče­raj so pred­sta­vi­li tu­di Fe­sti­val Bor­štni­ko­vo sre­ča­nje (FBS), ki je pred vra­ti. Po be­se­dah ume­tni­ške­ga di­rek­tor­ja Ale­ša No­va­ka se je od­lo­či­tev, da fe­sti­val kljub pan­de­mi­ji co­vi­da-19 iz­pe­lje­jo po za­sta­vlje­nem na­čr­tu, iz­ka­za­la za pra­vil­no. Res pa se po­lo­žaj za­ple­ta. »Če sem bil še vče­raj po­v­sem pre­pri­čan, da nam bo uspe­lo za­go­to­vi­ti pri­hod vseh ude­le­žen­cev, sem da­nes že ne­ko­li­ko bolj skep­ti­čen, prav lah­ko se zgo­di, da bo­mo le dan ali dva prej pre­je­li ob­ve­sti­lo, da ka­kšne­ga an­sam­bla iz tu­ji­ne ne bo,« je de­jal. Ne­ko­li­ko bo okr­nje­na ude­lež­ba kri­ti­kov, di­rek­tor­jev fe­sti­va­lov in dru­gih go­stov iz tu­ji­ne, ne­ka­te­ri so že na­po­ve­da­li, da bo­do so­de­lo­va­li zgolj po sple­tu.

Fe­sti­val se bo za­čel v po­ne­de­ljek s pro­gram­ski­ma sklo­po­ma Mla­do in Štu­dent­sko gle­da­li­šče s par­ti­ci­pa­ci­jo štu­den­tov in pro­fe­sor­jev AGRFT, s ple­sno pred­sta­vo So­ul Cha­in emi­nen­tne ko­re­o­gra­fi­nje Sha­ron Eyal v iz­ved­bi ple­sne sku­pi­ne tanz­ma­inz in pro­duk­ci­ji Sta­at­sthe­a­tra Ma­inz pa se pri­ho­dnji pe­tek za­če­nja je­dro fe­sti­va­la s tek­mo­val­ni­mi pred­sta­va­mi in spre­mlje­val­nim pro­gra­mom.

Tu­di pred­sta­ve iz tu­ji­ne

Kljub za­o­stre­nim raz­me­ram so ohra­ni­li med­na­ro­dno raz­se­žnost fe­sti­va­la. V Maribor pri­ha­ja Hr­va­ško na­ro­dno gle­da­li­šče Za­greb s pred­sta­vo Tri se­stre in Za­greb­ško gle­da­li­šče mla­dih s svo­jo uspe­šni­co Mla­di­na brez bo­ga, med le­to­šnje vr­hun­ce pa ne­dvo­mno so­di tu­di go­sto­va­nje zna­me­ni­te­ga gle­da­li­šča Ber­li­ner En­sem­ble z mo­no­dra­mo Plo­če­vi­na­sti bo­ben v re­ži­ji Oli­ver­ja Re­e­se­ja. Fe­sti­val se bo skle­nil v ne­de­ljo, 25. ok­to­bra, s po­de­li­tvi­jo na­grad, pri­re­di­tev bo to­krat re­ži­ral Ed­ward Clug.

• V tek­mo­val­nem pro­gra­mu se bo po­me­ri­lo de­vet pred­stav.

• Tri pred­sta­ve spre­mlja­jo­če­ga pro­gra­ma pri­ha­ja­jo iz tu­ji­ne, med nji­mi Plo­če­vi­na­sti bo­ben v iz­ved­bi Ber­li­ner En­sem­ble.

• Stro­kov­no ži­ri­jo se­sta­vlja­jo Bar­ba­ra Orel, Ha­ris Pa­so­vić, Nor­bert Ra­ko­wski, Vil­ma Štri­tof in Ivan Me­de­ni­ca.

Foto Da­mjan Švarc

Če­prav se je pred tre­mi le­ti upo­ko­jil, je Pe­ter Bo­štjan­čič še ve­dno ak­ti­ven na od­ru – la­ni smo ga v SNG Maribor vi­de­li v pred­sta­vi Mo­sto­vi in bo­go­vi (na sli­ki), pri­ho­dnji me­sec bo na­sto­pil v Sha­ke­spe­a­ro­vi kla­si­ki Ro­meo in Ju­li­ja.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.