Zakonski osnutek o pokrajinah
Osnutek zakona Načelo razdelitve »10 plus 2« predvideva selitev 1780 uslužbencev upravnih enot na pokrajine
Slovenija bo od 1. januarja leta 2023 imela dvanajst pokrajin. To bo državo stalo 176 milijonov evrov.
Ljubljana – Razdelitev Slovenije na pokrajine po principu deset plus dve dobiva vse jasnejše obrise. Brezovnikova strokovna skupina je potrdila zakonski osnutek, ki pokrajine predvideva od 1. januarja leta 2023 in po katerem dvanajsterica za vzpostavitev potrebuje 176 milijonov evrov. Žan Jan Oplotnik, član strokovne skupine, ki je pripravila tudi zbornik Pokrajine v Sloveniji, pravi, da je to minimalni okvir, da se pristojnosti lahko začnejo prenašati na pokrajine in da te zaživijo vsaj formalno; dokončno bi vse predvidene naloge, ki jih je za 1,4 milijarde evrov, nanje prenesli do leta 2030. Postopni način je po Oplotniku glede na to, da v »to zgodbo vstopamo malce togo in s strahom«, najprimernejši.
Ukinitev 58 upravnih enot
Z ustanovitvijo pokrajin bi prenehal veljati dvotirni upravni sistem, dobrih 1780 javnih uslužbencev in naloge pa bi z 58 upravnih enot prenesli na pokrajinske uprave. Za oceno inančnih posledic je strokovna skupina za pripravo pokrajinske zakonodaje, ki jo vodi Boštjan Brezovnik, izhajala iz realizacije proračuna upravnih enot za leto 2019 v vrednosti dobrih 78,5 milijona evrov. Od tega na plače zaposlenih v upravnih enotah odpade 61,4 milijona evrov. Za tekoče in investicijsko vzdrževanje so te skupaj z inšpekcijskimi službami lani porabile dobrih 3,6 milijona evrov. Na pokrajine bi prenesli tudi izvajanje zaščite, reševanja in pomoči v trinajstih izpostavah Uprave za zaščito in reševanje, kjer zdaj dela 62 javnih uslužbencev, ne pa tudi centrov za obveščanje. Po podatkih iz inančnega načrta za leto 2020 so omenjene uprave proračun letos stale 2,5 milijona evrov. Prav tako bodo na pokrajine prenesene pristojnosti in zaposleni na direktoratih za regionalni razvoj, internacionalizacijo podjetništva in tehnologije oziroma javne agencije Spirit ter letni izdatki za delovanje regionalnih razvojnih agencij. Kot vir inanciranja pokrajin so predvideni »stabilni« prihodki od dohodnine in davka od dohodkov pravnih oseb ter prihodki od vodnih povračil, povračil za uporabo javnih cest, takse, globe, koncesijske dajatve …
Podlaga povprečnini bodo »resnični stroški«
Osnutek zakona o inanciranju pokrajin je pripravljen podobno kot inanciranje občin, pojasnjuje Oplotnik. »Sedanji inančni sistem nam ne dopušča uvajanja novih davkov, a sčasoma bodo najbrž tudi za pokrajine uvedeni davki, ki bodo samo njihovi.« Če bo vlada pokrajinsko zakonodajo podprla in jo posredovala v parlament, bo treba določiti metodologijo za izračun povprečnine, kot jo poznajo tudi občine. Oplotnik pravi: »Le da pri občinah metodologija temelji
• Zakonski osnutek pokrajine predvideva od 1. januarja 2023.
• Vse naloge naj bi bile nanje prenesene do leta 2030.
• Zapleta se, ker hočejo Korošci in Zasavci svoje pokrajine.
na preteklih stroških, pri pokrajinah pa ne želimo te predimenzioniranosti stroškov, temveč želimo na novo oceniti, koliko jih v resnici nastane z opravljanjem nalog, ter povprečnino dodeliti glede na to oceno. V tem je bistvena razlika v primerjavi z občinami. Te dobivajo povprečnino glede na preteklo doto, pokrajina pa bi jo prejemala na podlagi izračuna, koliko stane posamezna storitev javnega sektorja, ki jo bo izvajala.«
V javno razpravo deset plus dve pokrajini
Strokovna skupina za pripravo pokrajinske zakonodaje, ki jo vodi Boštjan Brezovnik, je po potrditvi osnutka državnemu svetu predlagala razpis 90-dnevne javne razprave skupaj z razpravo o osnutkih zakonov po občinah. Še vedno se nekoliko zapleta s Korošci ter Zasavci oziroma Posavci, ki hočejo svoje pokrajine. Brezovnik pravi, da je zanimivo, kako pristojnosti
pokrajin do zdaj večinoma niso zanimale nikogar; razprava se je vrtela le okoli delitve pokrajin in imen ... Pokrajinski osnutek občine deli na deset »navadnih« pokrajin ter na Ljubljano in Maribor kot pokrajini s posebnim, »mestnim« statusom: Dolenjsko-belokranjsko, Gorenjsko, Goriško, Savinjsko, Koroško-šaleško, Osrednjeslovensko, Pomursko, Primorsko-notranjsko, Štajersko in Zasavsko-posavsko.
Pol regij je razvojno ogroženih
Polovica sedanjih statističnih regij je razvojno ogroženih, in sicer pomurska, zasavska, primorsko-notranjska, podravska, koroška in posavska. Glede na leto 2014 se medregionalne razlike povečujejo, kar po mnenju Brezovnikove skupine dokazuje, da Sloveniji kljub ustrezni normativni ureditvi ni uspelo zagotoviti skladnega regionalnega razvoja.