Spletni nakupi oblačil polnijo skladišča RK
Dostava paketov Prejšnji mesec je bila v primerjavi s septembrom lani večja za kar 63 odstotkov – Odvisnost od e-nakupov?
»Vsak dan isti gospe dostavim paket novih oblačil, drugi dan pa jih odnesem. Ne vem, kaj počne z njimi,« je povedal eden od kurirjev, del vse večje armade dostavljavcev, ki v kombijih hitijo od vrat do vrat in izročajo tisto, kar so kupci kupili v spletnih trgovinah.
V GLS Slovenija razkrivajo, da se število paketov pošiljateljev oblačil povečuje že več kot leto dni, minuli mesec pa se je število paketov v primerjavi s septembrom lani povečalo že za kar 63 odstotkov. Podobno zaznavajo v DPD Slovenija, kjer so povedali, da se je obseg dostave paketov fizičnim osebam povečal za več kot 60 odstotkov. Tudi v Pošti Slovenije letos zaznavajo več kot 30-odstotno povečanje števila različnih paketnih pošiljk, s sproščanjem ukrepov maja in junija se je ta začela postopno upočasnjevati, prejšnji mesec je bila rast spet podobna kot v prvi polovici leta.
S kupovanjem novih oblačil se po drugi strani povečujejo kupi zavrženih. V humanitarnih centrih Rdečega križa Slovenije so med aprilom in majem zaznali do 30 odstotkov več podarjenih oblačil, v Ljubljani celo okoli 40 odstotkov, zato so že omejili količino, ki jo lahko oddajo posamezniki.
»Vsak povečan stres lahko vodi v različne vrste zasvojenosti. Na začetku gre za lajšanje trenutkov, notranje sanje, ljudje se pretvarjajo, da lahko odnehajo kadarkoli, dokler niso že prezadolženi. To, kar se dogaja zdaj, se bo poznalo z zamikom nekaj let,« o povečanem spletnem nakupovanju pravi zdravnica in psihoterapevtka Sanja Rozman.
Nekatere blagovne znamke so že napovedale zapiranje fizičnih trgovin in vlaganje v spletno prodajo. Da ta vse bolj cveti, tudi v Sloveniji dokazuje vse večja armada kurirjev, ki vsak dan od vrat do vrat dostavljajo pakete – predvsem oblačil. Spletni naval se je začel kazati še pred pandemijo, a je prav z njo začel dobivati pospešek. Ali kot nam je zaupal eden od kurirjev: »Vsak dan isti gospe dostavim paket iz H&M, drugi dan pa ga znova dvignem. Ne vem, kaj počne z njimi.« Dodal je, da je v zadnjih mesecih shujšal sedem kilogramov.
Iz Inditexa, ki stoji med drugim za znamkami Zara, Bershka, Pull & Bear, Massimo Dutti, so pred tremi meseci sporočili, da se je prodaja po spletu v letošnjem prvem četrtletju v primerjavi z istim obdobjem lani povečala za 50 odstotkov, v primerjavi z lanskim aprilom pa za kar 95 odstotkov. Njihova spletna prodaja je lani dosegala skoraj petino, leta 2022 naj bi že več kot četrtino, zato napovedujejo zaprtje od tisoč do 1200 trgovin. Tudi iz H&M so poročali, da bodo zaprli 250 trgovin zaradi naraščanja spletne prodaje. Kako se je ta povečala v pandemičnih časih v Sloveniji, smo povprašali v njihov oddelek za odnose z javnostjo na Švedsko. A so odgovorili le, da prehajajo na digitalizacijo in da za zdaj ne morejo govoriti o podrobnostih, tudi o tem ne, kje bodo zapirali fizične trgovine, da pa so te še vedno zelo pomembne in zato želijo zagotoviti, da so na pravih lokacijah. »Opažamo, da se trgovine in spletna trgovina dopolnjujejo,« so zapisali. Iz Inditexove centrale v Španiji sploh niso odgovorili.
Rekordi presegajo črni petek in božični čas
Vsaj nekoliko jasnejši vpogled v aktualne nakupovalne navade slovenskih potrošnikov dajejo opažanja paketnih dostavljavcev, ki pa nočejo razkriti, za katere znamke razvažajo. Pri GLS Slovenija, enem od dveh največjih dostavljavcev paketov v Sloveniji (po opažanjih razvažajo med drugim za Zaro, Bershko, Stradivarius ...), pritrjujejo, da se spletna prodaja oblačil močno povečuje, rast napovedujejo tudi za prihodnjih nekaj let. Njihovih okoli 300 kurirjev vsako jutro odide s polnimi kombiji z devetnajstih lokacij po Sloveniji, kar 60 jih razvaža naročeno samo po Ljubljani, veliko jih je tudi v njeni širši okolici, v Domžalah, Vrhniki in Grosupljem. Tako med slovenskimi kot evropskimi pošiljatelji oblačil se število paketov povečuje že več kot eno leto, prejšnji mesec je bilo povečanje v primerjavi z lanskim septembrom že kar 63-odstotno (število drugih paketov se je povečalo za »le« 34 odstotkov). Za 23 odstotkov se je povečalo tudi število pošiljateljev oblačil. Katere znamke kupci najpogosteje naročajo, nimajo evidence, prav tako ne, koliko je med njimi zgrešenih naročil, saj kupci blago lahko vrnejo po različnih kanalih.
Tudi pri njihovi konkurenci DPD Slovenija (po opažanju kupcev razvaža pakete H&M), ki ima vsak dan na terenu okrog 220 kurirjev, dopoldne po Ljubljani okoli 25, pritrjujejo, da so zaznali povečanje kupovanja oblačil po spletu, posebej med karanteno, ko je spletna trgovina presegla pričakovanja in še naprej raste. Svetovna spletna prodaja na drobno se je zaradi covida-19 v primerjavi z lanskim letom povečala s 14 odstotkov na 20 odstotkov, ljudje pa so med karanteno največ kupovali športna oblačila, kozmetiko in prehranske dodatke. Samo aprila je DPD Group v Evropi oddala več kot 300 milijonov paketov oziroma za 30 odstotkov več kot leto prej. »Tudi v Sloveniji smo aprila zaznali rekordne količine, ki so presegale celo vrhunce – črni petek, spletni ponedeljek (Cyber Monday) in božični čas. V zadnjih mesecih se je obseg dostave fizičnim osebam povečal za več kot 60 odstotkov. Več kot polovico spletnih nakupov so zasedla oblačila, sledijo čevlji in izdelki za prosti čas. Število vračil je skorajda zanemarljivo,« so povedali pri DPD.
Pošta Slovenije, ki ima vsak dan na terenu 2200 pismonoš in dostavljavcev, po Ljubljani pakete dopoldne razvaža okoli 60 dostavljavcev, v popoldanskem času pa 15, dostavlja oblačila za številne spletne trgovce iz Slovenije in tujine (po opažanjih kupcev med drugim za C&A). »Letos zaznavamo več kot 30-odstotno povečanje števila različnih paketnih pošiljk, s sproščanjem ukrepov maja in junija se je to začelo upočasnjevati, septembra pa smo zaznali stopnje rasti, primerljive s prvo polovico leta. Delež vračil je odvisen od ponudbe spletnih trgovcev. Če ti ponujajo kupcem možnost brezplačnega vračila ali menjave blaga, je vračil na splošno več. Pošiljatelji, ki pretežno pošiljajo tekstil, imajo okoli deset odstotkov vračil. Teh je največ v največjih mestih, kjer je tudi največ naročil. Sicer pa so, kot kaže lanska raziskava mednarodnega združenja poštnih operaterjev International Post Corporation, oblačila in obutev najpogosteje zastopana v spletnih nakupih. V Sloveniji jih je četrtina, globalno tretjina,« so povedali pri Pošti Slovenije.
Kupi rabljenih oblačil
Zaradi kupovanja novih oblačil se na drugi strani nabirajo kupi zavrženih. Kot ugotavljajo v humanitarnih centrih Rdečega križa Slovenije, ljudje podarjajo oblačila največkrat ob koncih sezone, selitvah in smrtih bližnjih, letošnje spomladansko čiščenje pa se je časovno ujelo še s pandemijo. Med aprilom in majem so zaznali od deset do 30 odstotkov več podarjenih oblačil, v Ljubljani celo okoli 40 odstotkov, zaradi česar so že omejili tudi količino, ki jo posameznik lahko odda. V humanitarnem centru na ljubljanskem Viču je trenutno mogoče oddati do tri vrečke rabljenih oblačil. Da je rabljenih oblačil tako grozovito veliko, da si mnogi sploh ne predstavljajo, kaj to pomeni za okolje, je opomnila tudi Višnja Gavran, piarovka Centra ponovne uporabe v Ljubljani. »Med rabljenimi predmeti, ki jih prejmemo v naš center, je več kot 70 odstotkov oblačil, pri čemer jih je uporabnih le tretjina, saj smo Slovenci zelo pozorni na njihovo ohranjenost. Rabljenih oblačil se še vedno drži tudi predsodek, ker jih je nekdo že nosil, po drugi strani pa se ne menimo za to, da so poceni oblačila, ki večinoma prihajajo iz jugovzhodne Azije, preparirana s številnimi kemikalijami, ki jih ščitijo pred plesnimi in drugimi škodljivci, ki bi jim lahko poškodovali na njihovi dolgi poti z ladjami in nato še z drugimi prevoznimi sredstvi do trgovin. Težko pa bi rekla, da smo večje količine oblačil dobili zaradi pandemije. Največ oblačil še vedno prejmemo po koncu tedna, torej v torek, ko znova odpremo vrata, konec sezone oziroma tudi po praznikih in predvsem takrat, ko ljudje utegnejo kaj pospraviti,« je povedala sogovornica.
Koliko oblačil zavržemo v Sloveniji, bomo natančno izvedeli prihodnje leto v okviru projekta Obleka naredi človeka, ki so ga okoljevarstvene in človekoljubne organizacije začele prejšnji mesec. Kot je opomnila Živa Lopatič, vodja zavoda za pravično trgovino 3MUHE, je pandemija novega koronavirusa pri nas zaustavila izmenjevalnice oblačil, ki so se že dodobra prijele. Tudi sicer se alternativni načini počasneje prilagajajo novim razmeram kot pa velike znamke. »Zadnje spodbujajo še večjo potrošnjo, saj če naročiš več, tudi poštnine ni, zaradi česar si ljudje na dom naročajo isti artikel v različnih številkah in potem vrnejo tiste, ki jim ne ustrezajo. To pa pomeni velik ogljični odtis zaradi prevoza sem in tja, poleg tega se oblačila vse bolj uničujejo in jih na koncu nihče več noče kupiti. Predvsem pa tekstil ne bi smel biti tako poceni, kot je, saj pravo ceno na koncu nekdo plača.«