Po desetletju vojne prva prava priložnost za mir
Libija Prihodnji mesec se bosta sprti strani na pogajanjih v Tuniziji odločali o vojni in miru
Prekinitev ognja v Libiji velja skoraj dva meseca. Obe strani – vlada narodne enotnosti v Tripoliju in enote generala Halife Haftarja na vzhodu države – se bolj ali manj držita dogovora, hkrati pa na različnih ravneh potekajo intenzivne diplomatske aktivnosti. Resno premirje, pot v mir, v Libiji, ki je že skoraj desetletje v stanju nenehnega konflikta, še ni bilo tako blizu.
V zadnjih tednih so se mešane delegacije (politične in vojaške) iz Tripolija in Bengazija (oziroma Tobruka) srečale v Maroku, Švici, Egiptu in na Malti. Pogajanja so intenzivna – to je mogoče čutiti tudi na terenu, kjer so kršitve prekinitve ognja zelo redke, sovražni strani pa sta neposredno soočeni druga z drugo le še v Sirti, strateško in gospodarsko pomembnem mestu na sredozemski obali, od koder je mogoče nadzorovati velik del libijske naftne industrije, osi dolgoletnega konflikta.
Globalni konflikt, globalna rešitev
Ravno ponoven zagon naftne industrije, ki je med Haftarjevo štirinajstmesečno (neuspešno) ofenzivo na Tripoli tako rekoč v celoti zastala, bi lahko bil – že v prihodnjih dneh – preizkus resnosti obeh strani, da v Libiji, vrsto let padli državi brez delujočih institucij, ki jo v celoti obvladujejo kriminalne združbe, vendarle vzpostavijo začasne skupne oblasti in, tako narekuje mirovna zaveza, čim prej izvedejo parlamentarne volitve.
Dejstvo je, da regionalna in globalna diplomacija o libijskem vprašanju že nekaj časa delujeta na visokih obratih. Toda vojna v Libiji, ki je vzplamtela ob začetku arabske pomladi, od katere izbruha bo kmalu minilo deset let, še zdaleč ni le državljanski konflikt. V zadnjih letih, ko so se spremenila geostrateška razmerja, hkrati pa zaostrile razmere na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki, je Libija postala peskovnik za obračunavanje lokalnih, regionalnih in globalnih vojaških ter političnih akterjev.
Tudi zato mirovna pogajanja, ki jih bo z udeležbo vseh ključnih akterjev, kot kaže, novembra gostila sosednja Tunizija, nikakor ne bodo le pogajanja med sprtimi libijskimi stranmi. Nasprotno. Sile generala Haftarja, nekoč tesnega sodelavca polkovnika Moamerja Gadafija, kasneje pa operativca Cie, podpirajo Egipt, Združeni arabski emirati, Rusija (tudi s pomočjo plačancev iz vrst zasebnega podjetja Wagner Group) in Francija. Na strani od Združenih narodov podprte vlade narodne enotnosti so Turčija (s plačanci iz proslulih sirskih uporniških milic), Katar in Italija. Ravno vstop Turčije – pred slabim letom – v libijsko vojno je močno spremenil razmerja na libijskih bojiščih in zaustavil veliko Haftarjevo ofenzivo. Slednji je bil primoran v »koncesije«, pozicije vlade v Tripoliju pa so se močno okrepile (njen predsednik Fajez al Saradž že nekaj časa napoveduje odstop). V ozadju se veča vloga Turčije in Rusije (kljub temu, da sta na nasprotnih bregovih) in vzporedno manjša vloga EU in ZDA.
• Od začetka arabske pomladi bo decembra minilo deset let.
Zgodovinska priložnost
To je bil trenutek, ko so se odprla vrata za diplomacijo. Trenutek, ki je na vrhuncu, a ne bo dolgo trajal. Pred Libijo je zgodovinska priložnost, da po desetletju vojne in kaosa vendarle vstopi v stabilno obdobje. »Redko priložnost za mir bi morali izkoristiti vsi, ki so
• Libija je vrsto let padla država.
• Oslabljeni general Halifa Haftar je bil prisiljen h koncesijam.
Resno premirje v Libiji, ki je že skoraj desetletje v stanju nenehnega konflikta, še ni bilo tako blizu.
posredno ali neposredno vpleteni v libijski konflikt,« je pred tednom na virtualni konferenci o prihodnosti Libije dejal generalni sekretar Združenih narodov António Guterres. Ravno Združeni narodi (misija Unsmil) bi morali pri umiritvi razmer v Libiji odigrati glavno vlogo. Pa do zdaj ni bilo tako. »Pod vprašajem je prihodnost Libije. Vse Libijce pozivam, da nadaljujejo prizadevanja za ohranitev prekinitve ognja. Konflikt traja predolgo. Zdaj imamo priložnost, da se zavežemo, da ga bomo končali,« je dodal Guterres.