Iz Kočevja skozi karavanški predor do Hamburga
Najsi bo pravi, nemški Hamburg ali pa Titov Hamburg, vam do tja vožnje z vlakom po tej strani Karavank ne priporočam. Ker nima smisla izgubljati časa in živcev na počasnih, dotrajanih in spodobnega potnika nevrednih vlakih. Ker je ime slovenskega železniškega prevoznika soznačnica za nezanesljivost in zamujanje.
Tako pravi z vsemi mediji podprto javno mnenje, a ima le delno prav. To isto javno mnenje pravi tudi, da čas in živce raje izgubljajmo v stoječih kolonah na preozkih in premalo številnih avtocestah, ampak če bomo vsi skupaj dobro lobirali, bo kmalu vse drugače. Tretja, četrta, peta itd. razvojna os, dokler ne bo vsaka slovenska vas imela neposrednega dostopa do avtoceste ali vsaj hitre ceste in bomo v počasi vozečih kolonah lahko uživali širom po naši lepi domovini.
To isto javno mnenje nekritično sprejema vse »resnice« o tem, kako je Slovenija v zadnjih desetih letih vložila več kot dve milijardi evrov v posodobitev železniške infrastrukture, ne vpraša pa se, kako je mogoče, da se čas potovanja med mesti, povezanimi s tiri, ne krajša, temveč celo daljša. Ne vpraša se tudi, kakšne vrste posodobitev je spreminjanje dvotirne proge v enotirno v karavanškem predoru in zakaj se zraven gradi druga cev cestnega predora, če bi pa po tej logiki lahko varnosti zadostili z uvedbo enosmernega prometa. Kot se tudi ne vpraša, kako je mogoče, da se po dvanajstih letih še vedno zbirajo razna dovoljenja za kočevsko progo. Občasno se sprašuje samo, kako gosta je megla okoli drugega tira.
Vse te nadgradnje in posodobitve – ki so vse, brez izjeme, povezane z zavlačevanji in metanjem denarja skozi okno – opazijo tudi drugod po Evropi, pa če jih še tako zavijamo v celofan. Noben Mehdorn, Sorgenfrei, Angelca Titzrathova, italijanski logistični velemojster ali britanski polžvižgač niso krivi, da do Kopra vodi še vedno (in še dolgo bo) samo en industrijski tir. Ker imajo v resnici prav. Pri »posodabljanju« železniške infrastrukture se obnašamo zapravljivo, goljufivo, koruptivno in zgrešeno.
Jure Krajnik,
Kranj