Slamnati milijonar bi šel domov
Prošnja za pogojni odpust Matej Raščan bi rad predčasno končal prestajanje štiriletne zaporne kazni na Dobu
Nekdanji prvi mož Dela Revij Matej Raščan bi rad predčasno končal prestajanje štiriletne zaporne kazni na Dobu.
Ljubljana – Konec avgusta je propadli poslovnež vložil prošnjo za pogojni odpust iz zapora. Na odločitev želi vplivati politika. Nekdanjega prvega moža Dela Revij Mateja Raščana je sodišče zaradi zlorabe položaja obsodilo na štiri leta zapora; kazen je začel prestajati konec septembra 2018 v zavodu za prestajanje zaporne kazni na Dobu.
• Propadli medijski tajkun Matej Raščan je vložil prošnjo za pogojni odpust.
• Posebna komisija je prejela za aktualno sejo več kot 230 prošenj.
• Politični pritiski za ugoditev Raščanovi prošnji. Proti Mateju Raščanu niso končani še trije kazenski postopki, zato je ocena zavoda, da pogojev za pogojni odpust ne izpolnjuje.
Matej Raščan se je s tožilstvom pogodil za štiri leta zaporne kazni za kaznivi dejanji zlorabe položaja in poslovne goljuije ter pristal na zavodovem odprtem oddelku Puščava. Delo Revije, nekdaj uspešno družbo, ki je končala v stečaju, je oškodoval za več kot 34 milijonov evrov. V osebnem stečaju je končal tudi sam; med tem postopkom pa se je – to je prišlo na dan med eno od razprav na sodišču – preselil na nov naslov, v luksuzno stanovanje v ljubljanskem objektu Situla.
Pritisk politike
Posebna komisija prav v teh dneh odloča o vloženih prošnjah za pogojni odpust iz zapora. Po naših zanesljivih informacijah pa so se v Raščanovem primeru pojavili politični pritiski, da bi bilo njegovi prošnji za odhod na prostost ugodeno in da je treba zagotoviti, da se to zgodi še v času te vlade.
Komisija, ki presoja o prošnjah za pogojni odpust, je letos na prvi in drugi redni seji skupaj sicer obravnavala 596 prošenj, pri čemer je 18 odstotkom prosilcev ugodila. Kako se bo končala zgodba z Raščanom, glede na to, da je mnenje zavoda, kjer prestaja kazen, negativno, je odvisno od teže pritiska aktualne vladajoče politike. Dejstvo pa je, da proti Raščanu niso končani še trije kazenski postopki, zato je ocena zavoda, da pogojev za pogojni odpust ne izpolnjuje. Zaporna kazen se mu sicer izteče 25. junija 2022.
Krediti državnih bank
Pred prvo vlado sedanjega premiera je bil Matej Raščan v poslovnih krogih tako rekoč neznano ime. Leta 2005 je postal direktor Rašice, do začetka leta 2008 je družbo prevzel (zanjo je odštel 2,3 milijona evrov), kupil je delež v Petrolu (6,6 milijona evrov), družbo Media DS (9,1 milijona evrov) in Delo Revije (11 milijonov evrov). Arhiv medijskih člankov razkriva, da je takratna politika po svojih zvezah v upravah in nadzornih svetih državnih bank Raščanu omogočila pridobitev enormno visokih kreditov, te usluge pa je moral vrniti.
Po poti založniškega podjetja Delo Revije je šla med drugim tudi Raščanova Rašica. Časnik Dnevnik je pisal, da so dacarji pred leti pri nadzoru Raščana kot izične osebe ugotovili razliko med njegovim osebnim premoženjem in prihodki, ki jih je uradno prikazal (dohodnina, dividende, drugo). Davčna uprava naj bi pri Raščanu med prikazanimi in dejanskimi prihodki
ugotovila razliko v višini skoraj štirih milijonov evrov.
Več sto prošenj za odpust
Letos je komisija za pogojni odpust iz zapora zasedala na dveh rednih sejah, in sicer v februarju in juniju, tretja redna seja pa poteka v oktobru, natančneje v tem in prejšnjem tednu. Na aktualni seji komisija obravnava nekaj več kot 230 prošenj, na februarski jih je obravnavala 284, na junijski pa 312 prošenj za pogojni odpust.
Lani je komisija skupaj obravnavala 795 prošenj, pri čemer je ugodila v 28,7 odstotka primerov; med njimi je bil, kot smo razkrili, tudi Bine Kordež, nekdanji šef Merkurja.
Kazenski zakonik določa, da je obsojenec lahko pogojno odpuščen, če je mogoče utemeljeno pričakovati, da ne bo ponovil kaznivega dejanja. Pri presoji, ali naj se obsojenec pogojno odpusti, se upoštevajo predvsem povratništvo, morebitni kazenski postopki, ki potekajo proti obsojencu za kazniva dejanja, izvršena pred nastopom kazni zapora, odnos obsojenca do storjenega kaznivega dejanja in oškodovanca, njegovo vedenje med prestajanjem kazni, uspehi na področju zdravljenja odvisnosti in pogoji za vključitev v življenje na prostosti. Za pogojni odpust je mogoče zaprositi tudi že po tretjini prestane kazni, če posebne okoliščine, ki se nanašajo na obsojenčevo osebnost, kažejo, da ne bo ponovil kaznivega dejanja.