Smuko bo krojil covid-19
Pred zimo Na smučiščih upajo, da se ne bo ponovila lanska sezona
Na smučiščih bodo zaradi priporočil NIJZ o razdalji med obiskovalci letos težave, opozarjajo slovenski žičničarji, predvsem tam, kjer je dostop do prog mogoč le v zaprtih napravah, na primer na Krvavec, Vogel, Veliko planino, Golte, Mariborsko Pohorje, Kanin. »V primeru obratovanja žičniških naprav z nižjo zmogljivostjo bodo stroški obratovanja večji od prihodkov. Zato bodo upravljavci pred zahtevno odločitvijo, ali pod takimi pogoji sploh obratovati,« pravi sekretar združenja žičničarjev Danilo Brecelj. Simona Bandur
Lani ni bilo snega, letos je za vzorec že zgodaj pobelil vrhove, a kaj ko je tu novi koronavirus. Na slovenskih smučiščih v pomirljivem tonu pravijo, da se pripravljajo na bližajočo se smučarsko sezono in z njo na ukrepe za zajezitev širjenja virusa, kakršni bodo že takrat v veljavi. Danilo Brecelj, sekretar Združenja slovenskih žičničarjev, pa priznava, da se te sezone bojijo. Ukrepi za žičniške naprave med drugim določajo vsaj poldrugi meter razdalje med potniki, kar pomeni, da bi, na primer, v krožno kabinsko žičnico, ki vozi na Krvavec, lahko vstopil en sam smučar.
Simona Bandur
Priporočila, ki jih je inštitut za javno zdravje pripravil za žičniške naprave, so upravljavcem dobro znana in z njimi v poletni sezoni, kot je dejal Brecelj, ni bilo težav, saj se obiskovalci razporedijo čez ves dan. Pozimi, ko smučarji že zjutraj pridejo na smučišča, pa pričakujejo dolge vrste. Zato so na NIJZ poslali dopis s seznamom priporočil, kakršna veljajo po Evropi. V mednarodni organizaciji nacionalnih združenj žičničarjev OITAF so namreč pripravili primerjalno tabelo ukrepov v posameznih državah. »Ugotovili smo, da nikjer ne predpisujejo manjšega števila potnikov na žičniških napravah, kot je njihova zmogljivost. Pri nas je predpisana minimalna razdalja od 1,5 do dva metra, kar pa pomeni zmanjšanje kapacitete,« je poudaril Brecelj.
Zato predlagajo, da bi priporočila, sprejeta aprila, pred smučarsko sezono prilagodili po vzoru drugih evropskih držav, seveda ob upoštevanju vseh drugih ukrepov, kot so razkuževanje rok, pokrivanje predela ust in nosu, uporaba rokavic, prezračevanje in dezinfekcija. Toda odgovor NIJZ je bil kratek in brez komentarja priporočil in ukrepov v drugih državah. Posredovali so jim le povezavo na priporočila, sprejeta v aprilu. Tudi na naše vprašanje so odgovorili, da je vzdrževanje varnostne razdalje eden od ključnih ukrepov za preprečevanje prenosa virusa.
Žičničarji tako po Brecljevih besedah pričakujejo, da bodo na smučiščih velike težave, predvsem tam, kjer je dostop mogoč z napravami z zaprtimi vozili, na primer na Krvavec, Vogel, Veliko planino, Golte, Mariborsko Pohorje, Kanin. »V primeru obratovanja žičniških naprav z manjšo kapaciteto bodo stroški obratovanja večji od prihodkov. To pomeni, da bodo upravljavci pred zahtevno odločitvijo, ali pod takimi pogoji sploh obratovati. Vsekakor se strinjamo, da je zdravje na prvem mestu in da je treba zajeziti širjenje novega koronavirusa, a ob tem ne smemo omejevati gospodarskih dejavnosti. Pogoji delovanja morajo biti primerljivi s tistimi, v katerih posluje konkurenca v sosednjih državah.«
Snežna in covid-19 garancija
Na smučiščih se medtem pripravljajo na sezono, ki se bo začela čez dober mesec ali dva, v središču njihovih želja je predvsem, da se ne bi ponovila lanska, ki je bila vse do marca večinoma brez snega, ko pa je ta le zapadel, so smučišča zaprli zaradi epidemije covida-19.
Na Krvavcu, kjer so se že na začetku oktobra veselili prvega snega, bodo naprave zagnali zadnji konec tedna v novembru; če bo narava presenetila s kakšno izdatno belo pošiljko, morda že prej. Sezonske vozovnice so – kot tudi na drugih večjih smučiščih – v predprodaji, povpraševanje na ravni lanskega, a za zdaj so številke še zanemarljive, večinoma se prodaja začne povečevati šele novembra. Ker sezona kljub vsemu še visi v zraku, so kupcem ponudili snežno in covid-19 garancijo, s katero zagotavljajo sto smučarskih dni – ali pa povrnejo sorazmerni delež vrednosti sezonske vozovnice.
Kljub slabi lanski sezoni (promet je bil za polovico manjši kot leto prej) pripravljajo nekaj novosti, med drugim bodo restavracijo v hotelu Krvavec povečali za sto kvadratnih metrov, da bodo lahko zagotovili ustrezno razdaljo med mizami, delno bodo pokrili plažo, med novostmi je še proga, ki so jo posvetili Juretu Koširju. Čeprav še čakajo na morebiten odziv NIJZ, se jim zdi poglavitno, da priporočila ne predvidevajo zapiranja smučišč. »Zavedamo se, da se moramo tako na smučišču kot v kočah in drugih lokalih počutiti varne, zato bomo poskrbeli, da bodo obiskovalcem pravila jasna, in bomo lahko imeli lepo smučarsko sezono. Vsi si seveda želimo uživati čim bolj sproščeno, a na prvem mestu sta varnost in zdravje vseh nas,« je poudarila Barbara Božič iz RTC Krvavec.
Več prilagoditev ob vstopu na naprave
Na Rogli so si kot darilo za kupce sezonskih vozovnic omislili cevaste športne ovratne rute, ki jih bodo lahko uporabljali namesto obrazne maske, ko bodo vstopali v gostinske lokale in druge objekte na smučišču. »Glede na to, da aktivnosti, povezane z zimskimi športi, potekajo na prostem in so ljudje že tako opremljeni z rokavicami, šali, podkapami, na smučišču ne pričakujemo večjih omejitev. Seveda pa bomo ves čas skrbno spremljali in v celoti upoštevali predpisane in priporočene ukrepe NIJZ in drugih pristojnih institucij,« je zagotovila predstavnica za odnose z javnostjo Tina Tinta Kovačič. Nekoliko več prilagoditev bo, kot je dodala, potrebnih za zagotavljanje ustrezne varnostne razdalje v vrstah pri vstopu na žičniške naprave ter pri omejitvah vstopa v gostinske objekte; ti bodo ponudbo organizirali tako, da bo obiskovalcem na voljo tudi na prostem.
Smučišče bodo predvidoma odprli v prvih dneh decembra, trenutno opravljajo vzdrževalna dela na žičniških napravah in smučarskih progah, pripravljajo tudi ponudbo in storitve, z nakupom 25 sodobnih zasneževalnih naprav bodo sistem še nadgradili in nadaljevali obnovo bara Uniorček. V lanski sezoni je
Rogla gostila nekaj več kot 151.000 smučarjev, kar je 28 odstotkov manj kot v sezoni 2018/19.
Optimizem na Voglu
Tudi na Voglu se neradi spominjajo pretekle sezone, saj je smučišče zaradi pomanjkanja snega v celoti začelo obratovati šele 5. marca, torej le kakih deset dni pred zaprtjem. Kljub temu so, kot je povedala direktorica skupnih služb v tem smučarskem centru Aleksandra Fiorelli, optimistični, upajo le, da bo sneg pravočasno zapadel in da se razmere zaradi covida ne bodo tako poslabšale, da bi morali zapirati žičniške naprave.
Sicer se na sezono pripravljajo kot vsako leto, tudi glede zdravstvenih priporočil so precej realni: »Že poleti smo dosledno izvajali vse ukrepe in priporočila NIJZ in tako bomo ravnali tudi v prihodnje.« Ker so turistični boni pozitivno vplivali na obisk Bohinja in s tem tudi Vogla, si s podaljšanjem veljavnosti bonov več gostov obetajo tudi v zimskih mesecih, tako v nastanitvah kot na smučišču. Sezona se bo začela, ko bo dovolj snega, »ob upoštevanju pravil in odredb NIJZ, ki bodo veljala takrat«, je še poudarila Fiorellijeva. Letne vozovnice bodo začeli prodajati v ponedeljek.
Manj smučarjev, več kolesarjev
Na Mariborskem Pohorju so do zdaj prodali približno 1100 različnih sezonskih vozovnic, večino v prvem obdobju predprodaje v marcu, je pa število nekoliko nižje kot lani v tem času.
Začetek smučarske sezone bo predvidoma sredi decembra (če bo le vreme dopuščalo), večjih novosti ne načrtujejo. Dotlej se pripravljajo na zagon smučišča, kako bo potekala letošnja smuka, pa bo odvisno tudi od epidemiološke situacije in navodil, ki jih bodo za izvajanje dejavnosti izdali NIJZ in druge pristojne službe, je poudaril predstavnik za odnose z javnostmi Miha Rubin.
Lanska sezona brez snega, ki se je povrh vsega še prej končala, je bila borna: imeli so zelo visoke stroške priprave smučišč in bistveno slabši obisk smučarjev, k čemur je svoje dodala še slaba zasedenost hotelov in apartmajev v lasti DUTB. Obiskovalcev v zimski sezoni 2019/2020 je bilo okrog 135.000, od tega 100.000 smučarjev, kar je glede na prejšnjo sezono za tretjino manj. Tako so minulo zimsko sezono sklenili z izgubo več kot 200.000 evrov.
Precej manj gostov so prepeljali tudi s krožno kabinsko žičnico, okoli 145.000, lani je ta številka presegla 200.000. So pa dosegli spodbudne rezultate v kolesarskem parku: od 1. januarja so v njem našteli dobrih 18.000 kolesarjev, štiri tisoč več kot lani.
Povsem drugače je v Kranjski Gori, ki je bila poleti ravno tako zelo obiskana, podobno kot v letu prej, le struktura obiskovalcev se je spremenila v prid domačim. Že poleti, sredi avgusta, so začeli ponujati tudi smučarske vozovnice, zato je prodaja boljša kot v preteklih letih, o številkah niso govorili, so pa začetek sezone napovedali za prve dni decembra oziroma ko bodo to dopuščale snežne razmere. Priprave na sezono potekajo kot vsako leto – s pozornostjo, usmerjeno na navodila NIJZ.
»Zavedamo se, da se moramo tako na smučišču kot v kočah in drugih lokalih počutiti varne, zato bomo poskrbeli, da bodo obiskovalcem pravila jasna, in bomo lahko imeli lepo smučarsko sezono.«
Barbara Božič, RTC Krvavec
Prej je bila gimnazijska knjižnica urejena precej provizorično in razdrobljena med tri prostore v drugem nadstropju. Ko se je hišnik predlanskim upokojil in se izselil iz malo manj kot devetdeset kvadratnih metrov velikega stanovanja nadstropje niže, na vogalu med Šubičevo in Slovensko cesto, so se odločili, da prostor namenijo ureditvi knjižnice in manjše učilnice.
Kotički za branje, učenje in delo
»V zadnjih letih smo že uredili jedilnico in teraso pa tudi del v četrtem nadstropju, pri čemer smo sodelovali z arhitektko Dalijo Tanšek, za knjižnico pa smo povabili nekaj drugih arhitekturnih imen, ki so v svojih projektih prav tako pokazali čut za prostor, navsezadnje v zaščiteni stavbi ne more ustvarjati vsakdo. S svojim idejnim projektom nas je najbolj navdušila arhitektka Jožica Curk s številnimi referencami iz šolske arhitekture. Všeč nam je bila kombinacija toplote lesa in funkcionalne zasnove. Glede na prostorsko stisko smo si želeli tudi kotičke za branje, učenje ali delo na računalniku in čitalnico. Ta je odslej hkrati manjša učilnica za 12 dijakov, ki jo je mogoče pregraditi z drsnimi vrati, tako da pouk v manjših skupinah tam poteka vsak dan,« je povedala ravnateljica Lidija Žigon.
Dobri funkcionalni zasnovi pritrjuje knjižničarka Urša Kastelic Vukadinovič. »Prostor je res uporaben. S sodelavko Majo Pavčič nama je zelo všeč izposojevalni pult, ki je kot najin delovni prostor tudi ločen od preostalega dela knjižnice in čitalnice, poleg tega je zaživelo tisto, kar sva si želeli že prej, a za to ni bilo možnosti: da lahko izpostaviva knjige, ki se nama zdijo zanimive ali so pravkar izšle, saj kot obiskovalci knjižnic vemo, kako dobrodošlo je to. Tako vzameš v roke knjige, ki jih sicer ne bi,« je prepričana. Sogovornici sta poudarili še, da prostor s pogledi proti Kongresnemu trgu in Slovenski cesti navdušuje vse uporabnike, kar se kaže v večji obiskanosti in izposoji knjig.
Vrnitev k prvotnemu
Sprva sta bila na mestu knjižnice učilnica in del hodnika uršulinske gimnazije, po vojni, najverjetneje v 60. in 70. letih, pa je bilo v tem delu urejeno hišniško stanovanje. Prostor so ob tokratni prenovi najprej očistili vseh predelnih sten in spuščenih stropov ter izdelali barvno študijo v skladu s smernicami konservatorskega načrta. Med bistvenimi spomeniškovarstvenimi usmeritvami, ki so jih morali upoštevati, je bila ponovna vzpostavitev enotnega prostora učilnice in historičnih oken, ki so bila v 50. letih 20. stoletja zamenjana z novimi, a tudi arhitektki Jožica Curk in Ajda Racman sta razmišljali v povsem isto smer.