Znižajmo davčno breme
Davki Predlogi za davčno administrativno razbremenitev so na mizi, odločiti se mora politika
Ljubljana – Ustavno sodišče je pred kratkim razveljavilo 68. a člen zakona o davčnem postopku. Z mag. Ivanom Simičem smo se pogovarjali o posledicah te odločitve, debirokratizaciji in napovedanih davčnih spremembah. »Želim si le zakonito odločanje inančnih inšpektorjev. Zavedati se moramo, da velika večina inančnih inšpektorjev odloča zakonito, toda obstajajo posamezni inšpektorji, ki s svojimi nezakonitimi odločitvami Fursu povzročajo veliko škodo,« pravi o sveži odločitvi ustavnega sodišča nekdanji direktor slovenske in srbske davčne uprave. Ivan Simič je sicer vodil skupino, ki je pripravila davčno-administrativne spremembe. »Pripravili smo predloge, ki so smiselni. O tem, kateri predlogi bodo sprejeti in kateri ne, odloča politika.« Simič predlaga, da do 50.000 na leto samostojni podjetnik dela samo za eno stranko, če hoče. Ali to lahko utemelji? »Zadeva je preprosta: če bo samostojni podjetnik želel delati samo za eno stranko in se bo odločil, da bo z njo sklenil pogodbo, je to njegova odločitev. Ne vem, zakaj bi mu to omejevali. Če pa tega ne bo želel, ne bo delal za samo eno stranko. Mnogi se bodo še vedno raje odločili za redno delovno razmerje, kjer ima večjo pravno varnost.« Davčnim spremembam je težko slediti. Ali morda ne bi bilo treba umiriti spreminjanje stopenj? »Se strinjam, toda davčna zakonodaja se spreminja tudi zaradi prilagajanja spremembam v gospodarstvu, zato je normalno, da vsak inančni minister išče načine za prilagoditev davčne zakonodaje potrebam gospodarstva in seveda državljanov. Moj predlog je, da naše davčno breme nekoliko znižamo in potem za nekaj časa lahko pustimo davčno zakonodajo pri miru.«
Ljubljana – Ustavno sodišče je nedavno razveljavilo 68.a člen zakona o davčnem postopku. Z mag. Ivanom Simičem, davčnim svetovalcem ter nekdanjim direktorjem slovenske in srbske davčne uprave, smo se pogovarjali o posledicah te odločitve, debirokratizaciji in napovedanih davčnih spremembah.
Janez Tomažič
Kaj v praksi prinaša razveljavitev tega člena? Kako bo to vplivalo na postopke davčnega nadzora? Ne gre za razveljavitev celotnega člena, ki ima šest odstavkov, temveč za razveljavitev tretjega in četrtega odstavka. Tretji odstavek je razveljavljen, če bi Furs na njegovi podlagi obdavčeval nenapovedane dohodke, ki izvirajo iz obdobja pred 1. 1. 2009, to pomeni za nazaj. Furs je to počel vse do sredine leta 2017, čeprav sem tamkajšnje odgovorne na to nezakonito početje opozoril že leta 2014, to je na samem začetku uveljavitve spremembe. Toda odgovorili so mi, da ne razumem zakonodaje. Zdaj, ko je ustavno sodišče pritrdilo mojemu razmišljanju, pa bodo verjetno iskali načine, kako se iz tega izvleči, kar pa se ne bi smelo zgoditi. Tisti, ki so odgovorni za nezakonito ravnanje Fursa, bodo morali nositi posledice. Imena so znana, izvajalci pa tudi.
Četrti odstavek, ki določa stopnjo obdavčitve nenapovedanih dohodkov v višini 70 odstotkov, pa je razveljavljen, če določa obdavčitev nenapovedanih dohodkov po davčni stopnji, ki je višja od prvotno določene. Do konca leta 2013 so se nenapovedani dohodki obdavčevali po povprečni stopnji dohodnine od enoletnih dohodkov zadnjega davčnega obdobja, kar je praviloma pomenilo med 30 in 50 odstotki. Leta 2013 je državni zbor uvedel 70-odstotno davčno stopnjo, ki je bila absolutno previsoka in nezakonita, sploh pa, ker se je še uporabljala za nazaj.
Razveljavitev teh dveh odstavkov ne bo vplivala na prihodnje davčne postopke, pri tekočih in že končanih pa bodo določene posledice. Zdaj smo že v letu 2020, kar pomeni, da se lahko inšpicira zadnjih deset let. Odločbe v postopkih, v katerih so inšpicirali leto 2008 in predhodna leta, bodo odpravljene in vrnjene v ponovno odločanje Fursu. Davčni zavezanci bodo prejeli odločbe z nižjimi zneski davka, tisti, ki so davek plačali, pa ga bodo prejeli vrnjenega z zamudnimi obrestmi, od danes pa bodo davek obračunavali po nižji stopnji.
Kaj so bile večje nepravilnosti z vidika člena samega in kje so se pojavile težave v postopkih davčnih inšpektorjev (kje so izkoriščali prednosti)?
Glede samega člena je bila težava samo v visoki, 70-odstotni obdavčitvi. Vse drugo je bilo v zakonu jasno, le inšpektorji Fursa so ga tolmačili napačno in se tako izživljali nad davčnimi zavezanci. S spremembo zakona je bil uveden desetletni zastaralni rok, ki pa je v celoti zaživel šele leta 2019, odgovorni na Fursu pa so zavzeli stališče, da to velja za deset let od uveljavitve zakona, to pomeni za nazaj do leta 2004. Na ta način so izvajali davčne preglede za obdobja, ki so bila že v zastaranju. Ves čas sem jim dokazoval, da je to v nasprotju z zakonom in ustavo, toda oni so trdili, da delajo prav in da jaz ne razumem zakona. Poleg tega se v teh davčnih postopkih ni priznal obstoj gotovine, ki so jo davčni zavezanci imeli od prej, dvigi denarja so se šteli za porabo in vse to se je obdavčevalo po stopnji 70 odstotkov. Res je, da je vsak davčni postopek zgodba zase, res je, da nekateri v preteklosti niso plačevali davka, toda vse to Fursu ni dajalo pravice, da je deloval v nasprotju z davčno zakonodajo in v nasprotju z ustavo. Glavni na tem področju je bil inančni inšpektor Uroš Grošelj, ki mi je leta 2014, na moje pripombe, da kršijo zakon in ustavo, odgovoril, da zadeve ne razumem in da je njihov način štetja zastaralnega roka pravilen. Ne vem, kako razmišlja zdaj, ko je ustavno sodišče odločilo, da je bilo njegovo stališče napačno in da je zaradi tega Furs ravnal nepravilno. Zaradi njegovega napačnega in nezakonitega stališča je veliko davčnih zavezancev ostalo brez premoženja oziroma so mnogi zaradi neusmiljene izterjave propadli.
Ali bo kdo za ta fiasko odgovarjal?
Za ta iasko morajo odgovarjati nekdanje vodstvo Fursa, predstavniki ministrstva za inance, ki so te zadeve usklajevali z vodstvom Fursa, inšpektorji, ki so izdajali nezakonite odločbe, in vsi tisti, ki so to vodstvo Fursa zavedli s svojimi nezakonitimi stališči. Na tem področju je bil na Fursu glavni že omenjeni Uroš Grošelj in zato mora on nositi največji del odgovornosti. V prihodnji številki revije Denar, ki izide v torek, bom objavil najino dopisovanje iz leta 2014. V mandatu prejšnjega vodstva Fursa je na vrhovnem, evropskem in ustavnem sodišču padlo veliko nezakonitih odločitev inšpektorjev, o katerih smo davčni svetovalci vedeli, da so nezakonite. O nekaterih ste že lahko brali tudi v reviji Denar, kjer edini objavljamo te zadeve.
Kaj so največji izzivi davčnih postopkov nasploh?
V davčnih postopkih si ne želim izzivov. Želim si le zakonito odločanje inančnih inšpektorjev. Zavedati se moramo, da velika večina teh odloča zakonito, toda obstajajo posamezni inšpektorji, ki s svojimi nezakonitimi odločitvami Fursu delajo veliko škodo. Med ljudmi se vedno bolj ustvarja mnenje, da Furs deluje s pozicije moči, in ne s pozicije stroke. Veliko odgovornost nosijo tudi posamezniki na Generalnem inančnem uradu in na ministrstvu za inance, ki so pripravljali in še pripravljajo nezakonita navodila inančnim inšpektorjem.
Kako dolgo traja pritožbeni postopek in kako dolgo potem še postopek na sodišču?
Reševanje pritožbe na drugi stopnji lahko traja od nekaj mesecev do dveh let. Včasih smo na odločitve druge stopnje čakali tudi več kot štiri leta. Danes so zadeve sprejemljive, čeprav bi se lahko ta rok še skrajšal. Na upravnem sodišču čakamo od dve do tri leta in na vrhovnem podobno. To pomeni, da od izdaje odločbe Fursa do odločitve vrhovnega sodišča poteče od sedem do osem let. Imeti moraš čas in denar, da vse to preživiš. Če se pozneje odločiš še za ustavno ali evropsko sodišče, se zadeve še podaljšajo. Najhuje pa je, da moraš kljub nezakoniti odločbi poravnati davčni dolg, če ga ne poravnaš prostovoljno, sledi prisilna izterjava.
Kje bi bilo treba spremeniti sam postopek davčnega nadzora?
V zakonu o davčnem postopku so zadeve bolj ali manj urejene, toda v praksi opažamo, da jih inšpektorji ne spoštujejo v celoti. Tako se na primer uvajajo davčni pregledi brez izdaje ustreznega sklepa, ki je v zakonu predviden. Torej potrebujemo profesionalne inančne inšpektorje, ki jih pri delu vodita zakonito ravnanje, upoštevanje predloženih dokazov davčnih zavezancev, ne pa sovražnost do davčnih zavezancev. Vem, da nekateri davčni zavezanci ne spoštujejo davčnih predpisov, in te je treba obdavčiti. Toda to ne pomeni, da nobeden od njih ne spoštuje davčnih predpisov. Zato ne moremo vseh davčnih zavezancev obravnavati enako.
Bi bilo treba bolj jasno opredeliti postopke davčnih nadzorov in davčnih inšpekcijskih nadzorov? Po vseh teh letih je prav gotovo prišel čas za določene spremembe postopkovnih določb, ki se nanašajo na postopke davčnega nadzora in davčnoinšpekcijskih nadzorov. Te spremembe bi se morale pripravljati tudi s sodelovanjem davčnih svetovalcev, odvetnikov in predstavnikov gospodarstva. Ni dobro, če to zakonodajo pripravljajo samo predstavniki ministrstva za inance in Fursa. To je enostranski pristop.
Bi bilo po vašem mnenju smiselno, da obveznost, ugotovljena z davčnim nadzorom, nastane z dnevom izdaje sklepa?
Ne vem, kaj mislite s tem. V praksi zadeve potekajo na naslednji način. Finančni inšpektor opravlja davčni nadzor za pretekla leta, ob tem ugotovi nepravilnosti, na primer v letu 2018 za predhodni leti 2016 in 2017, o ugotovitvah izda odločbo, s katero davčnemu zavezancu naloži plačilo davka in pripadajoče zamudne obresti. Vse to je zapisano v izreku odločbe.
Obveznost za plačilo davka, ki je ugotovljena leta 2018 in izvira iz predhodnih dveh let, nastane s prevzemom odločbe. Rok plačila tega davčnega dolga, ki vsebuje odmerjen davek in pripadajoče zamudne obresti, je 30 dni. Če davčni dolg, ugotovljen z odločbo, ni plačan v 30 dneh, začnejo teči zamudne obresti, prav tako pa se začne postopek davčne izvršbe.
Bi bilo po vašem smiselno, da bi finančna uprava kršitve lahko ugotavljala zgolj v postopkih davčnoinšpekcijskega nadzora? Ne, kršitve se ugotavljajo v postopku davčnoinšpekcijskega nadzora in v postopku nadzora. Opažamo pa, da inančni inšpektorji včasih opravljajo neke preglede, ki niso ne davčnoinšpekcijski nadzor in ne nadzor. Brez ustreznega sklepa začnejo pregled dokumentacije, kar ni v redu, toda s pozicije moči si to lahko dovolijo.
Na mizi je vaš predlog debirokratizacije in poenostavitev. Kolikšna je verjetnost, da bodo predlogi vpeljani?
Pripravili smo predloge, ki so smiselni. O tem, kateri bodo sprejeti in kateri ne, odloča politika.
Predlagate, da samostojni podjetnik lahko dela za do 50.000 evrov na leto zgolj za eno stranko, če želi. To je precejšen odmik. Ali lahko utemeljite predlog?
Res je, predlagamo, da bi samostojni podjetnik, ki bo imel status normiranca s prihodki do 50.000 evrov, lahko delal tudi samo za eno stranko oziroma enega naročnika. Sem zagovornik svobodnega trga in svobodnega dogovarjanja pogodbenih strank. Pri nas nekateri v vsakem predlogu, ki prinaša kaj novega, vidijo težave. Zadeva je enostavna, če bo samostojni podjetnik želel delati samo za eno stranko in se bo odločil z njo skleniti pogodbo kot samostojni podjetnik posameznik, je to njegova odločitev. Ne vem, zakaj bi ga pri tem omejevali. Če pa tega ne bo želel, ne bo delal samo za eno stranko. Mnogi se bodo še zmeraj raje odločili za redno delovno razmerje, kjer imajo večjo pravno varnost.
V zakonu o davčnem postopku so zadeve bolj ali manj urejene, toda v praksi opažamo, da jih inšpektorji ne spoštujejo v celoti. Res je, predlagamo, da bi samostojni podjetnik, ki bo imel status normiranca s prihodki do 50.000 evrov, lahko delal tudi samo za eno stranko oziroma enega naročnika.
Predlagate uvedbo socialne kapice za zaposlene z bruto plačo nad 6000 evrov? Je to smiselna meja? Vsekakor. Socialno kapico je uvedlo veliko držav in ne gre za novost, ki je drugje ne bi poznali. Lahko bi rekli, da v Sloveniji zamujamo z njeno uvedbo. Meja 6000 evrov je dovolj visoka, da ne bi smeli imeti nasprotnikov pri tem našem predlogu. Mnogi sprašujejo, kaj je socialna kapica. Enostavno povedano, to je meja pri bruto plači, nad katero se ne obračunavajo socialni prispevki, temveč le dohodnina. Glede na to, da je višina pokojnine omejena navzgor, je uvedba socialne kapice smiseln ukrep.
Vsak finančni minister predlaga svoje davčne spremembe. Težko jim je slediti. Ali morda ne bi veljalo umiriti spreminjanje stopenj? Se strinjam, toda davčna zakonodaja se spreminja tudi zaradi prilagajanja spremembam v gospodarstvu in zato je normalno, da vsak inančni minister išče načine za njeno prilagoditev potrebam gospodarstva in seveda državljanov. Moj predlog je, da malo znižajmo naše davčno breme, potem pa lahko za nekaj časa pustimo davčno zakonodajo pri miru.