Delo (Slovenia)

Epi­de­mi­ja in ukre­pi bo­do sti­ske še po­ve­ča­li

Dan bo­ja pro­ti re­všči­ni Med pre­je­mni­ki so­ci­al­ne po­mo­či je kar 60 od­stot­kov dol­go­traj­nih, za­po­sli­tev pa ne za­go­ta­vlja iz­ho­da

-

Ljubljana – »Re­všči­na je za­me to, da člo­vek ni­ma kaj po­sta­vi­ti na mi­zo. Pla­ča­ti mo­raš ele­k­tri­ko, vse po­lo­žni­ce in kre­dit in ne osta­ne več za hra­no. Pri­šla sem do te­ga, da sem me­ša­la vo­do in slad­kor, da sem pre­ži­ve­la, mle­ko za otro­ke, ki sem ga ime­la, pa sem red­či­la z vo­do.« To je eno od pri­če­vanj, ki ga za­sle­di­mo v pr­vem Po­ro­či­lu o spre­mlja­nju re­všči­ne in so­ci­al­ne iz­klju­če­no­sti v Slo­ve­ni­ji. Iz­šlo je ob da­na­šnjem med­na­ro­dnem dne­vu bo­ja pro­ti re­všči­ni.

Bar­ba­ra Hočevar

V Slo­ve­ni­ji je bi­la le­ta 2019 sto­pnja tve­ga­nja re­všči­ne 12-od­sto­tna, kar po­me­ni, da je z do­hod­kom, niž­jim od pra­ga, ži­ve­lo pri­bli­žno 243.000 pre­bi­val­cev. Sta­ti­stič­ni ura­di evrop­skih dr­žav me­ri­jo ta­ko ime­no­va­no re­la­tiv­no re­všči­no – pred­po­sta­vlja se, da so re­la­tiv­no rev­ni ti­sti lju­dje, ki si za­ra­di niz­ke­ga do­hod­ka ne mo­re­jo pri­vo­šči­ti na­či­na ži­vlje­nja, ki je obi­ča­jen za druž­bo, v ka­te­ri ži­vi­jo. Prag se ra­ču­na vsa­ko le­to po­se­bej in se do­lo­či v vi­ši­ni 60 od­stot­kov me­di­a­ne ek­vi­va­len­tne­ga raz­po­lo­žlji­ve­ga do­hod­ka vseh go­spo­dinj­stev. Ta je v Slo­ve­ni­ji la­ni za eno­član­sko go­spo­dinj­stvo zna­šal 703 evre na me­sec ozi­ro­ma 8440 evrov na le­to. Na Hr­va­škem je, na pri­mer, prag tve­ga­nja re­všči­ne 4384 evrov, v Ro­mu­ni­ji 2310, na dru­gi stra­ni pa v Luksem­bur­gu 24.162 evrov in na Dan­skem 18.430. V čla­ni­cah EU se sto­pnja tve­ga­nja re­všči­ne gi­blje od 10,1 od­stot­ka na Če­škem do 23,8 od­stot­ka v Ro­mu­ni­ji. Niž­jo sto­pnjo kot Slo­ve­ni­ja ima po­leg Če­ške še Fin­ska.

Žen­ske so bolj iz­po­sta­vlje­ne re­všči­ni, pred­vsem sta­rej­še od 65 let, v naj­slab­šem po­lo­ža­ju so eno­član­ska go­spo­dinj­stva, de­lov­no ne­ak­tiv­ni, med nji­mi pa pred­vsem brez­po­sel­ni.

• Pod pra­gom tve­ga­nja re­všči­ne la­ni 243.000 pre­bi­val­cev Slo­ve­ni­je.

Pri­kraj­ša­nje na šte­vil­nih po­dro­čjih

»A re­všči­na ni le ma­te­ri­al­na ali fi­nanč­na in se ne me­ri sa­mo v evrih, tem­več po­me­ni pred­vsem pri­kraj­ša­nost v do­sto­pu do vi­rov, sto­ri­tev, v od­no­sih in mo­žno­stih jav­ne­ga udej­stvo­va­nja,« opo­zar­ja dr. Ži­va Hu­mer, ki je sku­paj z Ano Ka­lin ure­di­la Po­ro­či­lo o spre­mlja­nju re­všči­ne in so­ci­al­ne iz­klju­če­no­sti v Slo­ve­ni­ji v okvi­ru Evrop­ske mre­že za boj pro­ti re­všči­ni (EAPN). Pri nje­go­vem na­stan­ku pa so so­de­lo­va­li pred­stav­ni­ki več kot 15 hu­ma­ni­tar­nih in ne­vla­dnih or­ga­ni­za­cij, ki so de­jav­ne na tem po­dro­čju. Ključ­ni del po­ro­či­la so pri­če­va­nja lju­di z iz­ku­šnjo ži­vlje­nja v po­manj­ka­nju. »Če­prav v EU me­ri­mo re­la­tiv­no re­všči­no, me je kot raz­i­sko­val­ko šo­ki­ra­lo, da so so­go­vor­ni­ce in so­go­vor­nik z na­mi de­li­li iz­ku­šnje o ab­so­lu­tni re­všči­ni, ko člo­vek ni­ma do­volj sred­stev ni­ti za osnov­ne do­bri­ne, kot je hra­na,« je de­ja­la dr. Ži­va Hu­mer.

Šte­vil­ni iz­sled­ki ana­li­ze vzbu­ja­jo skrb – eden od njih je, da je kar 60 od­stot­kov pre­je­mni­kov de­nar­ne so­ci­al­ne po­mo­či to do­bi­va­lo naj­manj dve le­ti v za­dnjih treh le­tih. »To po­me­ni, da ve­lik del lju­di osta­ne zu­naj tr­ga de­la in se nanj sploh ne mo­re več vr­ni­ti. Dol­go­traj­na re­všči­na je iz­raz te­ga, da sis­tem ne de­lu­je, kot bi mo­ral. Ve­lik pro­blem je več­ge­ne­ra­cij­ska re­všči­na, ki se 'de­du­je' iz ro­da v rod. De­kla­ra­tiv­no go­vo­ri­mo o ena­kih mo­žno­stih, re­al­nost pa ni ta­ka,« opo­zar­ja pred­stav­ni­ca mre­že EAPN Slo­ve­ni­je.

»Tre­ba se je za­ve­da­ti, da je re­všči­na več­pla­stna, in tu­di, da ze­lo na­če­nja fi­zič­no in psi­hič­no zdrav­je lju­di,« še po­u­da­ri­la raz­i­sko­val­ka in do­da­la, da pred­po­stav­ka, da je za­po­sli­tev iz­hod iz re­všči­ne, v ne­o­li­be­ral­ni eko­no­mi­ji ne dr­ži. To ob­ču­ti­jo de­lav­ci in pre­kar­ni z mi­ni­mal­no pla­čo (tre­nu­tno je, brez do­dat­kov, pri­bli­žno 700 evrov ne­to) ali še manj. Pri­bli­žno se­dem od­stot­kov za­po­sle­nih po­leg do­hod­kov iz de­la pre­je­ma še de­nar­no so­ci­al­no po­moč. Ta de­lež pa se bo, po pre­pri­ča­nju dr. Ži­ve Hu­mer, še po­ve­čal.

»Raz­mer­ja med mi­ni­mal­no pla­čo in de­nar­no so­ci­al­no po­mo­čjo so pro­ble­ma­tič­na. Po­memb­no je vpra­ša­nje, za­kaj do­pu­šča­mo, da je mi­ni­mal­na pla­ča ta­ko niz­ka, da vo­di v re­všči­no in da mo­ra­jo za­po­sle­ni pre­je­ma­ti de­nar­no so­ci­al­no po­moč. Ka­ko lju­dem, ki jih trg de­la ne spre­je­me, bo­di­si za­ra­di sta­ro­sti, bo­le­zni, ne­u­stre­zne iz­o­braz­be, za­go­to­vi­ti mi­ni­ma­len do­ho­dek, ki bo omo­go­čal do­stoj­no ži­vlje­nje? In hkra­ti, za­kaj je mi­ni­mal­ni do­ho­dek po­sta­vljen ta­ko niz­ko, da ne omo­go­ča pre­ži­ve­tja?« ugo­ta­vlja­jo v po­ro­či­lu.

Sva­ri­la pred po­sle­di­ca­mi epi­de­mi­je

Hu­ma­ni­tar­ne or­ga­ni­za­ci­je po­se­bej skr­bi­jo, ka­kšne bo­do po­sle­di­ce epi­de­mi­je. V Uni­ce­fu Slo­ve­ni­ja opo­zar­ja­jo na vpli­ve na otro­ke – re­všči­no naj­bolj tve­ga­jo otro­ci iz dru­žin brez de­lov­no ak­tiv­nih čla­nov, z mi­grant­skim ozad­jem, iz eno­star­še­vskih dru­žin – in vla­do po­zi­va­jo, naj pri­pra­vi učin­ko­vi­te ukre­pe, ute­me­lje­ne na po­tre­bah otrok in nji­ho­vih dru­žin. »Že pred pan­de­mi­jo smo ime­li šte­vil­ne ran­lji­ve otro­ke, nji­ho­ve sti­ske so se sa­mo še po­glo­bi­le. Pri na­čr­to­va­nju po­li­tik je za­to tre­ba bi­ti po­zo­ren na to, da so za­je­te vse sku­pi­ne, po­seb­no naj­ran­lji­vej­še, « je de­ja­la Alja Ske­le iz Uni­ce­fa.

• V naj­slab­šem po­lo­ža­ju so žen­ske, sta­rej­še od 65 let, ki ži­vi­jo sa­me.

• Opo­zo­ri­la o po­sle­di­cah epi­de­mi­je in ukre­pih za naj­ran­lji­vej­še.

Pred­po­stav­ka, da je za­po­sli­tev iz­hod iz re­všči­ne, v ne­o­li­be­ral­ni eko­no­mi­ji ne dr­ži. Ži­va Hu­mer

 ??  ??
 ?? Foto Jure Eržen ?? Re­všči­na je več­pla­stna, na­če­nja fi­zič­no in psi­hič­no zdrav­je lju­di.
Foto Jure Eržen Re­všči­na je več­pla­stna, na­če­nja fi­zič­no in psi­hič­no zdrav­je lju­di.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia