Delo (Slovenia)

So­o­ča­nje s Trum­po­vo de­di­šči­no na Bli­žnjem vzho­du

No­va re­gi­o­nal­na re­al­nost Kaj si lah­ko obe­ta Bli­žnji vz­hod, če bo­do Zdru­že­ne dr­ža­ve spet do­bi­le de­mo­krat­ske­ga pred­se­dni­ka?

- Boštjan Vi­dem­šek

Ame­ri­ški de­mo­krat­ski pred­se­dni­ški kan­di­dat Joe Bi­den je bil v vsej se­na­tor­ski in ka­sne­je tu­di pod­pred­se­dni­ški ka­ri­e­ri te­sno po­ve­zan z zu­na­njo po­li­ti­ko. Za­to so pri­ča­ko­va­nja ob nje­go­vi mo­re­bi­tni zma­gi vi­so­ka. V Zdru­že­nih dr­ža­vah, Evrop­ski uni­ji in, se­ve­da, na Ki­taj­skem.

Na Bli­žnjem vzho­du je pre­cej dru­ga­če. Kot pod­pred­se­dnik v ča­su pred­se­do­va­nja Ba­rac­ka Oba­me na­mreč Bi­den – sku­paj s svo­jim nad­re­je­nim – ni­ka­kor ni na­re­dil vti­sa. V pri­me­ru vo­lil­ne zma­ge se bo mo­ral so­o­či­ti – mar­si­kje ce­lo spo­pa­sti – z de­di­šči­no Do­nal­da Trum­pa, ki je s svo­ji­mi sve­to­val­ci (tu­di iz naj­ož­je­ga dru­žin­ske­ga kro­ga) v eni od naj­bolj ob­ču­tlji­vih sve­tov­nih re­gij mar­si­kje moč­no spre­me­nil raz­me­re in, pred­vsem, raz­mer­ja. Kaj Bi­dna, če bo pre­sto­pil prag Be­le hi­še, ča­ka na Bli­žnjem vzho­du? In kaj si lah­ko Bli­žnji vz­hod obe­ta, če bo­do Zdru­že­ne dr­ža­ve spet do­bi­le de­mo­krat­ske­ga pred­se­dni­ka?

■ Do­nald Trump je prek sva­ka Ja­re­da Ku­sh­ner­ja pred­sta­vil »na­črt sto­le­tja«, ki je ve­li­ko stra­te­ško da­ri­lo Izra­e­lu in, obe­nem, (po­no­ven) iz­bris Pa­le­sti­ne. Kaj lah­ko pri­ča­ku­je­mo v pri­me­ru Bi­dno­ve­ga pred­se­do­va­nja?

Ve­li­ke­ga za­su­ka ame­ri­ške po­li­ti­ke do Izra­e­la – in Pa­le­sti­ne – ni pri­ča­ko­va­ti. Izra­el­ski pre­mi­er Be­nja­min Ne­ta­nja­hu, ki si je ze­lo bli­zu s Trum­pom, se bo z Bi­dnom po­go­var­jal ve­li­ko laž­je kot z Oba­mo, ki je od nje­ga vztraj­no zah­te­val usta­vi­tev gra­denj ne­le­gal­nih ju­do­vskih na­sel­bin na oku­pi­ra­nem Za­ho­dnem bre­gu. Hkra­ti so raz­me­re v sve­ti de­že­li – in re­gi­ji – da­nes pre­cej dru­gač­ne kot pred ne­kaj le­ti. Trum­po­vo pri­zna­nje Je­ru­za­le­ma za izra­el­sko pre­stol­ni­co, ki je sle­di­lo se­li­tvi ame­ri­ške­ga ve­le­po­sla­ni­štva iz Tel Avi­va, je bi­lo ja­sen znak, kaj bo sle­di­lo: pri­zna­nje Go­lan­ske pla­no­te in pod­po­ra izra­el­ski pri­klju­či­tvi de­la Za­ho­dne­ga bre­ga. To je bolj ali manj ne­po­vra­ten pro­ces, ki ga je utr­di­la tu­di ame­ri­ška di­plo­mat­ska ofen­zi­va (po­sre­dno po­ve­za­na z ustvar­ja­njem šir­še pro­ti­i­ran­ske ko­a­li­ci­je), ka­te­re re­zul­tat je – ob po­spe­še­ni tr­go­vi­ni z orož­jem – tu­di vzpo­sta­vi­tev di­plo­mat­skih od­no­sov (ob pri­zna­nju Izra­e­la) med Zdru­že­ni­mi arab­ski­mi emi­ra­ti in Izra­e­lom. Ena­ko ve­lja za od­no­se Izra­e­la in Ba­hraj­na. Trum­po­va vla­da­vi­na je utr­di­la izra­el­ske po­lo­ža­je v re­gi­ji. Na vseh rav­neh. Joe Bi­den bo go­to­vo po­sku­sil po­nu­di­ti ro­ko tu­di po­za­blje­nim, od vseh ključ­nih glo­bal­nih in re­gi­o­nal­nih ak­ter­jev za­vr­že­nim Pa­le­stin­cem, a to bo v naj­bolj­šem pri­me­ru le – mar­ke­tin­ška po­te­za. Dej­stva na te­re­nu so na­mreč ne­po­vra­tno spre­me­nje­na.

■ Bi­den je na­po­ve­dal, da bo po­sku­sil na no­vo za­sta­vi­ti od­no­se med ZDA in Savd­sko Ara­bi­jo. Naf­tna mo­nar­hi­ja je ključ­ni (ne le) re­gi­o­nal­ni agent ka­o­sa, a hkra­ti tu­di te­sna ame­ri­ška (in izra­el­ska) za­ve­zni­ca. Je ura­dne­mu Ri­a­du sploh mo­go­če sto­pi­ti na pr­ste?

Od umo­ra savd­ske­ga no­vi­nar­ja Dža­ma­la Ha­šod­ži­ja sta mi­ni­li toč­no dve le­ti. Če­prav so ta­ko

Zdru­že­ni na­ro­di kot Cia na­ka­za­li, da je bil na­roč­nik umor savd­ski pre­sto­lo­na­sle­dnik Mo­ha­med bin Sal­man, Do­nald Trump svo­je po­li­ti­ke do Savd­ske Ara­bi­je – pr­ve dr­ža­ve, ki jo je po iz­vo­li­tvi obi­skal in ta­koj skle­nil za 100 mi­li­jard do­lar­jev oro­žar­skih po­slov – ni ni­ti ma­lo za­o­stril. Prej na­spro­tno. Su­nit­ska kra­lje­vi­na je v sre­di­šču ame­ri­ške­ga pri­ti­ska na Iran, po­ve­za­ve med ame­ri­ški­mi vo­ja­ško-po­li­tič­ni­mi eli­ta­mi in savd­skim dvo­rom so več­ne. Ne gle­de na to, da so ZDA vse bolj ener­get­sko sa­mo­o­skrb­ne in savd­ska naf­ta ni več ge­o­stra­te­ška do­bri­na šte­vil­ka ena. Bi­den bo – vsaj jav­no – go­to­vo na­sto­pil trd(n)o in se po­sta­vil na­spro­ti savd­ske­mu pre­sto­lo­na­sle­dni­ku. A ta ima na vo­ljo re­zerv­ne sce­na­ri­je. Še bolj oster na­gib k Ru­si­ji in Ki­taj­ski, re­ci­mo. Tu je tre­ba ome­ni­ti tu­di voj­no v Je­mnu – savd­ski zlo­čin pro­ti člo­več­no­sti, ki se je za­čel s pod­po­ro ame­ri­ške ad­mi­ni­stra­ci­je. Si bo Joe Bi­den ho­tel opra­ti vest?

■ Trump je ZDA hi­tro po­te­gnil iz iran­ske­ga je­dr­ske­ga spo­ra­zu­ma. Te­mu je sle­di­la še ja­nu­ar­ska ek­se­ku­ci­ja Ka­si­ma Su­lej­ma­ni­ja, pr­ve­ga ope­ra­tiv­ca iran­ske­ga re­ži­ma. Ali lah­ko Bi­den po­skr­bi za po­no­ven pre­o­brat?

Bi­den je več­krat de­jal, da je bil ame­ri­ški umik iz spo­ra­zu­ma na­pa­ka. Na­po­ve­dal je, da bo to na­pa­ko po­sku­šal po­pra­vi­ti.

A s tr­ši­mi po­go­ji za iran­sko stran. Mo­re­bi­tna vr­ni­tev ZDA v je­dr­ski do­go­vor bi zah­te­va­la tu­di uskla­je­no di­plo­mat­sko ak­ci­jo Evrop­ske uni­je ter po­slab­ša­nje ame­ri­ških od­no­sov z Izra­e­lom in Savd­sko Ara­bi­jo, a to bi bi­la ključ­na po­te­za za umi­ri­tev raz­mer v re­gij. Od rav­ni od­no­sa med ZDA in Ira­nom so na­mreč od­vi­sne tu­di raz­me­re v Ira­ku, kjer je še ve­dno pri­so­tnih več ti­soč ame­ri­ških vo­ja­kov, in tu­di v Si­ri­ji.

■ Sir­ska voj­na se pri­bli­žu­je de­se­tle­tni­ci. Lah­ko Bi­den, ki je bil pod­pred­se­dnik v ča­su vzpo­na sa­mo­o­kli­ca­ne Islam­ske dr­ža­ve, kar­ko­li pri­spe­va k nje­ne­mu kon­cu?

Ne ve­li­ko. Si­ri­ja je, bolj ali manj, že dlje ča­sa od­da­lje­na od ame­ri­ških ra­dar­jev. Pri­ča­ko­va­ti je, da bo Bi­den na­da­lje­val po­ča­sno umi­ka­nje ame­ri­ških sil – in s tem tu­di vpli­va – iz Si­ri­je in re­gi­je. Po­dob­no ve­lja ce­lo za od­da­lje­ni Afga­ni­stan, kjer bo­do ame­ri­ške si­le pri­ho­dnje le­to za­zna­mo­va­le že dvaj­se­tle­tni­co svo­je pri­so­tno­sti. Ame­ri­ški vo­ja­ški in ge­o­stra­te­ški fo­kus se že ne­kaj let pre­u­smer­ja pro­ti Ti­he­mu oce­a­nu in Ki­taj­ski. Tam le­ži­jo ame­ri­ške zu­na­nje­po­li­tič­ne pri­o­ri­te­te. V tem kon­te­kstu je Bli­žnji vz­hod le mo­tnja po­zor­no­sti, nič več.

■ Kaj je ključ­na po­te­za, ki bi jo na Bli­žnjem vzho­du – in šir­ši re­gi­ji – Bi­den mo­ral po­vle­či po mo­re­bi­tni iz­vo­li­tvi?

Nuj­no je iz­bolj­ša­nje od­no­sov s Tur­či­jo, ki je v ge­o­stra­te­škem pre­ce­pu. Brez Tur­či­je, ki je ne gre sti­ska­ti v kot, am­pak jo je tre­ba ra­zu­me­ti kot si­la po­memb­no stra­te­ško ak­ter­ko, v re­gi­ji ne bo rav­no­ves­ja. Tur­či­ja je lah­ko tu­di edi­na dr­ža­va, ki bo zno­va po­ve­za­la su­nit­ske in ši­it­ske dr­ža­ve. Tu­di tu bi mo­ra­la od­i­gra­ti po­memb­no di­plo­mat­sko vlo­go Evrop­ska uni­ja (in­te­res: mi­gra­ci­je, sta­bil­nost vzho­dne­ga Sre­do­ze­mlja, mi­rov­ni spo­ra­zum v Li­bi­ji …), ki se bo z Bi­dnom ve­li­ko laž­je po­go­var­ja­la in do­go­var­ja­la kot s Trum­pom.

 ??  ?? Ba­hrajn­ski zu­na­nji mi­ni­ster Ab­du­la­tif al Za­ja­ni, izra­el­ski pre­mi­er Be­nja­min Ne­ta­nja­hu, ame­ri­ški pred­se­dnik Do­nald Trump in zu­na­nji mi­ni­ster Zdru­že­nih arab­skih emi­ra­tov Ab­du­lah bin Za­jed med pod­pi­som do­go­vo­ra o nor­ma­li­za­ci­ji od­no­sov prej­šnji me­sec v Wa­shing­to­nu
Ba­hrajn­ski zu­na­nji mi­ni­ster Ab­du­la­tif al Za­ja­ni, izra­el­ski pre­mi­er Be­nja­min Ne­ta­nja­hu, ame­ri­ški pred­se­dnik Do­nald Trump in zu­na­nji mi­ni­ster Zdru­že­nih arab­skih emi­ra­tov Ab­du­lah bin Za­jed med pod­pi­som do­go­vo­ra o nor­ma­li­za­ci­ji od­no­sov prej­šnji me­sec v Wa­shing­to­nu

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia