Električnih je več, posebno v Nemčiji, a tudi pri nas
Tržni trendi Medtem ko je celotna prodaja avtomobilov v minusu, pa letos električni osvajajo prostor
Skoraj sto tisoč baterijskih električnih avtomobilov so do oktobra prodali v Nemčiji in 1100 v Sloveniji, v obeh državah že več kot v celem letu 2019. Še vedno rastejo z majhne osnove, ki pa ni več tako neznatna kot nekoč. Razlogov za vzpon je več, poskusimo jih razčleniti.
Najprej še nekaj številk. V Nemčiji so še leta 2017 prodali komaj 25 tisoč baterijskih električnih avtomobilov, številka je prvič opazneje poskočila lani, še mnogo bolj pa letos, ko je lansko presegla že sredi poletja in se do konca septembra skoraj dotaknila znamke 100.000. Pregled po mesecih pokaže, da se je izrazito dvignila v zadnjem obdobju, kar je po eni strani posledica sprostitve pomladne karantene, po drugi pa so razlog močnejši spodbujevalni ukrepi države. Vse to ob dejstvu, da je celotna prodaja avtomobilov letos v Nemčiji, tako kot po vsej Evropi, precej nazadovala.
Delež baterijskih električnih vozil je zdaj v Nemčiji skoraj 5-odstoten (samo septembra 8 odstotkov), če bi jim dodali še priključne hibride, ki združujejo bencinski in električni pogon z možnostjo nekaj deset kilometrov vožnje brez emisij, bi bil približno dvakrat tolikšen. Seveda so nekatere države pred njo, z naskokom Norveška (letos že 50 odstotkov električnih), prav tako ima precej visok delež Nizozemska (13 odstotkov).
Tudi v Sloveniji smo letos že do začetka jeseni presegli dotlej nedoseženo mejo tisoč prodanih baterijskih električnih avtomobilov, pri čemer je bila dinamika takšna, da je bil doslej najmočnejši februar, torej še tik pred krizo, pa potem posamični močni meseci, med njimi september. Skupna številka 1113 baterijskih električnih avtomobilov do vključno septembra je tudi že precej večja od celotne lanske, delež pa nekaj manj kot 3 odstotke. Po nekaterih načrtih naj bi se v prihodnjih mesecih še občutno povečala, vendar je znova vse bolj v ospredju vprašanje, ali bo na vse skupaj vplivalo hitro poslabševanje zdravstvene situacije in koliko.
Samo Volkswagen, ki zdaj na trg uvaja povsem elektriki posvečeni model I.D 3. naj bi po besedah Marka Škribe, direktorja znamke Volkswagen pri Porscheju Slovenija, letos teh avtomobilov prodal dvesto (pred krizo zaradi koronavirusa so načrtovali celo številko 270). Uvodoma so stranke približno polovično razporejene med pravne in izične osebe, med izičnimi so predvsem navdušenci nad električnimi avtomobili. Zaradi epidemije in večje zaščite osebnih podatkov med prvimi kupci niso opravljali raziskave, kaj so vozili pred naročilom ID.3. Ponujajo pa nakup na lizing, ob vštetju subvencije. V letu 2020 tako pri Volkswagnu načrtujejo prodajo sedemsto avtomobilov na električni pogon; od tega je že v voznem parku 350 primerkov e-golfa in 150 e-upa, ki so jih največ prodajali v začetku leta.
Močne načrte in močne številke ima tudi Renault, ki je na trgu že vse leto z novo generacijo modela zoe, proti koncu leta predvidoma pride še električni twingo, ki nastaja v Revozu. Med azijskimi znamkami je bil doslej najbolj dejaven Hyundai, prav tako naj omenimo, da je od poletja prvič pri nas uradno prisotna ameriška Tesla, ki sicer zaradi višje cenovne umeščenosti ne more dosegati prav visokih številk.
Močnejša prodaja električnih avtomobilov v Evropi ni naključna. Če med prvimi kupci res prevladujejo navdušenci, pa bodo zdaj pravzaprav postali nekakšna nuja, predvsem za proizvajalce. Izpuste ogljikovega dioksida morajo namreč radikalno zmanjšati (na 95 g/km, še lani več kot 120 g/km), sicer bodo plačevali denarne kazni, meja se bo že v nekaj letih še ostreje zniževala, to pa lahko dosežejo le z baterijskimi električnimi avtomobili in priključnimi hibridi. Na zadnje in na njihovo dejansko emisijo v praksi sicer leti veliko kritik okoljskih organizacij, ampak to je posebna tema.
Subvencije – velike in zelo velike
Kakorkoli, po oceni družbe Transport & Environment bo letos v Evropi prodanih skoraj milijon baterijskih električnih avtomobilov in priključnih hibridov, vsakih približno polovico, kar bi skupaj pomenilo 10 odstotkov trga. T&E ta trend hvali, a hkrati opozarja, da se je izpust ogljikovega dioksida med letoma 2016 in 2019 poslabševal, konkretno zaradi večje rasti prodaje kupcem všečnih in za proizvajalce donosnih športnih terencev, ki so dosegli 39 odstotkov trga vseh vozil (še na začetku tisočletja je bil njihov delež le nekaj odstotkov), mi pa dodajamo, da se je rast izpusta CO2 dogajala tudi zaradi osovraženosti in manjšega deleža dizelskega pogona, čeprav je pač bistveno bolj varčen od bencinskega.
Prodaja električnih avtomobilov je močno subvencionirana, tako ali drugače jo podpira večina evropskih držav, nekatere najmočnejše, kot Nemčija in Francija, so te subvencije spomladi še okrepile. Se pa te zadeve skozi leto tudi spreminjajo, kakšna od shem se je vsaj začasno in ekspresno izpraznila (primer Hrvaške), drugod se ugodnosti zmanjšujejo. V Sloveniji so od letos subvencionirana le še baterijska električna vozila (podpora se je s prejšnjih 7500 zmanjšala na 6000 evrov), ne pa več priključni hibridi. Kot so nam povedali na Ekoskladu, je bilo v letu 2020 doslej za električna vozila odobrenih 8,76 milijona nepovratnih sredstev, od tega za pravne osebe 4,49 in za posameznike 4,28 milijona. Na trenutno odprtem javnem pozivu za ta sredstva je za občane na voljo še približno 750 tisoč evrov, na drugem za pravne osebe pa 223 tisoč.
Nujna okrepitev ponudbe
Število električnih modelov na trgu se povečuje, po drugi strani se pogonska paleta motorjev na notranje zgorevanje krči, posebej je to opazno pri dizelskih motorjih. Teh nekatere znamke, ki že prej v tem segmentu niso bile močne, sploh nimajo več ali pa jih umikajo iz posameznih modelov, zlasti manjših, a tudi že večjih. Vendar pri analitični družbi Jato Dynamics vseeno opozarjajo, da je ponudba električnih vozil še vedno preskromna in poleg tega predraga. Po njihovih podatkih ima Kitajska trenutno v ponudbi 138 električnih modelov, Evropa le okoli 60. Hkrati navajajo, da je povprečna cena električnega avtomobila v Evropi brez upoštevanja subvencij do 50 odstotkov višja kot na Kitajskem.
Eden prvih električnih avtomobilov kake nizkocenovne znamke, kot je Dacia, bo v Evropi na voljo drugo leto. Do konca tega in prihodnje leto bo, večinoma najprej na večje trge, prišlo še kar nekaj novih modelov, na primer citroën e-C4, iat 500e, volkswagen ID.4, opel mokka-e, škoda enyaq, ford mach E, BMW iX3 in i4, Mercedesova družina EQ (pri razredih A, B, S, E), audi e-tron GT, volvo XC 40 recharge, tesla model Y.
Pri električnih avtomobilih niso pomembna le sama vozila, ampak tudi polnjenje. Po podatkih agencije Bloomberg je letos število javnih polnilnih mest vseh vrst po svetu prvič preseglo milijon, kar je sicer dvakrat toliko kot še pred tremi leti, vendar jih je od tega kar 60 odstotkov na Kitajskem. O velikih načrtih glede tega smo doslej znova veliko slišali iz Nemčije, o ogromnih številkah v okviru zelenega načrta govori tudi EU, omenja dva milijona novih polnilnic.
Kar zadeva Slovenijo, naj povemo, da je bilo po oceni ministrstva za infrastrukturo spomladi v javni mreži polnilne infrastrukture za električna vozila 1300 polnilnih mest, kar glede na sedanjih približno 4 tisoč električnih avtomobilov v voznem parku ni slabo, a se bo moralo njihovo število seveda povečevati.
• Letos opazna rast prodaje električnih avtomobilov.
• V Nemčiji je bil septembra njihov tržni delež kar 8-odstoten.
• Število modelov se postopoma krepi, a je še premajhno.
• Volkswagen bi letos v Sloveniji prodal dvesto primerkov ID.3.