Delo (Slovenia)

Ele­k­trič­nih je več, po­seb­no v Nem­či­ji, a tu­di pri nas

Tr­žni tren­di Med­tem ko je ce­lo­tna pro­da­ja av­to­mo­bi­lov v mi­nu­su, pa le­tos ele­k­trič­ni osva­ja­jo pro­stor

- Ga­šper Bon­celj, Aljaž Vra­bec

Sko­raj sto ti­soč ba­te­rij­skih ele­k­trič­nih av­to­mo­bi­lov so do ok­to­bra pro­da­li v Nem­či­ji in 1100 v Slo­ve­ni­ji, v obeh dr­ža­vah že več kot v ce­lem le­tu 2019. Še ve­dno ra­ste­jo z majh­ne osno­ve, ki pa ni več ta­ko ne­zna­tna kot ne­koč. Ra­zlo­gov za vzpon je več, po­sku­si­mo jih raz­čle­ni­ti.

Naj­prej še ne­kaj šte­vilk. V Nem­či­ji so še le­ta 2017 pro­da­li ko­maj 25 ti­soč ba­te­rij­skih ele­k­trič­nih av­to­mo­bi­lov, šte­vil­ka je pr­vič opa­zne­je po­sko­či­la la­ni, še mno­go bolj pa le­tos, ko je lan­sko pre­se­gla že sre­di po­le­tja in se do kon­ca sep­tem­bra sko­raj do­ta­kni­la znam­ke 100.000. Pre­gled po me­se­cih po­ka­že, da se je iz­ra­zi­to dvi­gni­la v za­dnjem ob­do­bju, kar je po eni stra­ni po­sle­di­ca spro­sti­tve po­mla­dne ka­ran­te­ne, po dru­gi pa so ra­zlog moč­nej­ši spod­bu­je­val­ni ukre­pi dr­ža­ve. Vse to ob dej­stvu, da je ce­lo­tna pro­da­ja av­to­mo­bi­lov le­tos v Nem­či­ji, ta­ko kot po vsej Evro­pi, pre­cej na­za­do­va­la.

De­lež ba­te­rij­skih ele­k­trič­nih vo­zil je zdaj v Nem­či­ji sko­raj 5-od­sto­ten (sa­mo sep­tem­bra 8 od­stot­kov), če bi jim do­da­li še pri­ključ­ne hi­bri­de, ki zdru­žu­je­jo ben­cin­ski in ele­k­trič­ni po­gon z mo­žno­stjo ne­kaj de­set ki­lo­me­trov vo­žnje brez emi­sij, bi bil pri­bli­žno dva­krat to­li­kšen. Se­ve­da so ne­ka­te­re dr­ža­ve pred njo, z na­sko­kom Nor­ve­ška (le­tos že 50 od­stot­kov ele­k­trič­nih), prav ta­ko ima pre­cej vi­sok de­lež Ni­zo­zem­ska (13 od­stot­kov).

Tu­di v Slo­ve­ni­ji smo le­tos že do za­čet­ka je­se­ni pre­se­gli do­tlej ne­do­se­že­no me­jo ti­soč pro­da­nih ba­te­rij­skih ele­k­trič­nih av­to­mo­bi­lov, pri če­mer je bi­la di­na­mi­ka ta­kšna, da je bil do­slej naj­moč­nej­ši fe­bru­ar, to­rej še tik pred kri­zo, pa po­tem po­sa­mič­ni moč­ni me­se­ci, med nji­mi sep­tem­ber. Sku­pna šte­vil­ka 1113 ba­te­rij­skih ele­k­trič­nih av­to­mo­bi­lov do vključ­no sep­tem­bra je tu­di že pre­cej ve­čja od ce­lo­tne lan­ske, de­lež pa ne­kaj manj kot 3 od­stot­ke. Po ne­ka­te­rih na­čr­tih naj bi se v pri­ho­dnjih me­se­cih še ob­ču­tno po­ve­ča­la, ven­dar je zno­va vse bolj v ospred­ju vpra­ša­nje, ali bo na vse sku­paj vpli­va­lo hi­tro po­slab­še­va­nje zdra­vstve­ne si­tu­a­ci­je in ko­li­ko.

Sa­mo Vol­ks­wa­gen, ki zdaj na trg uva­ja pov­sem ele­k­tri­ki po­sve­če­ni mo­del I.D 3. naj bi po be­se­dah Mar­ka Škri­be, di­rek­tor­ja znam­ke Vol­ks­wa­gen pri Por­sche­ju Slo­ve­ni­ja, le­tos teh av­to­mo­bi­lov pro­dal dve­sto (pred kri­zo za­ra­di ko­ro­na­vi­ru­sa so na­čr­to­va­li ce­lo šte­vil­ko 270). Uvo­do­ma so stran­ke pri­bli­žno po­lo­vič­no raz­po­re­je­ne med prav­ne in iz­ič­ne ose­be, med iz­ič­ni­mi so pred­vsem nav­du­šen­ci nad ele­k­trič­ni­mi av­to­mo­bi­li. Za­ra­di epi­de­mi­je in ve­čje za­šči­te oseb­nih po­dat­kov med pr­vi­mi kup­ci ni­so opra­vlja­li raz­i­ska­ve, kaj so vo­zi­li pred na­ro­či­lom ID.3. Po­nu­ja­jo pa na­kup na li­zing, ob všte­tju sub­ven­ci­je. V le­tu 2020 ta­ko pri Vol­ks­wa­gnu na­čr­tu­je­jo pro­da­jo se­dem­sto av­to­mo­bi­lov na ele­k­trič­ni po­gon; od te­ga je že v vo­z­nem par­ku 350 pri­mer­kov e-gol­fa in 150 e-upa, ki so jih naj­več pro­da­ja­li v za­čet­ku le­ta.

Moč­ne na­čr­te in moč­ne šte­vil­ke ima tu­di Re­nault, ki je na tr­gu že vse le­to z no­vo ge­ne­ra­ci­jo mo­de­la zoe, pro­ti kon­cu le­ta pred­vi­do­ma pri­de še ele­k­trič­ni twin­go, ki na­sta­ja v Re­vo­zu. Med azij­ski­mi znam­ka­mi je bil do­slej naj­bolj de­ja­ven Hyun­dai, prav ta­ko naj ome­ni­mo, da je od po­le­tja pr­vič pri nas ura­dno pri­so­tna ame­ri­ška Te­sla, ki si­cer za­ra­di viš­je ce­nov­ne ume­šče­no­sti ne mo­re do­se­ga­ti prav vi­so­kih šte­vilk.

Moč­nej­ša pro­da­ja ele­k­trič­nih av­to­mo­bi­lov v Evro­pi ni na­ključ­na. Če med pr­vi­mi kup­ci res pre­vla­du­je­jo nav­du­šen­ci, pa bo­do zdaj prav­za­prav po­sta­li ne­ka­kšna nu­ja, pred­vsem za pro­i­zva­jal­ce. Iz­pu­ste oglji­ko­ve­ga di­o­ksi­da mo­ra­jo na­mreč ra­di­kal­no zmanj­ša­ti (na 95 g/km, še la­ni več kot 120 g/km), si­cer bo­do pla­če­va­li de­nar­ne ka­zni, me­ja se bo že v ne­kaj le­tih še ostre­je zni­že­va­la, to pa lah­ko do­se­že­jo le z ba­te­rij­ski­mi ele­k­trič­ni­mi av­to­mo­bi­li in pri­ključ­ni­mi hi­bri­di. Na za­dnje in na nji­ho­vo de­jan­sko emi­si­jo v pra­ksi si­cer le­ti ve­li­ko kri­tik okolj­skih or­ga­ni­za­cij, am­pak to je po­seb­na te­ma.

Sub­ven­ci­je – ve­li­ke in ze­lo ve­li­ke

Ka­kor­ko­li, po oce­ni druž­be Tran­sport & En­vi­ro­nment bo le­tos v Evro­pi pro­da­nih sko­raj mi­li­jon ba­te­rij­skih ele­k­trič­nih av­to­mo­bi­lov in pri­ključ­nih hi­bri­dov, vsa­kih pri­bli­žno po­lo­vi­co, kar bi sku­paj po­me­ni­lo 10 od­stot­kov tr­ga. T&E ta trend hva­li, a hkra­ti opo­zar­ja, da se je iz­pust oglji­ko­ve­ga di­o­ksi­da med le­to­ma 2016 in 2019 po­slab­še­val, kon­kre­tno za­ra­di ve­čje ra­sti pro­da­je kup­cem všeč­nih in za pro­i­zva­jal­ce do­no­snih špor­tnih te­ren­cev, ki so do­se­gli 39 od­stot­kov tr­ga vseh vo­zil (še na za­čet­ku ti­soč­le­tja je bil nji­hov de­lež le ne­kaj od­stot­kov), mi pa do­da­ja­mo, da se je rast iz­pu­sta CO2 do­ga­ja­la tu­di za­ra­di oso­vra­že­no­sti in manj­še­ga de­le­ža di­zel­ske­ga po­go­na, če­prav je pač bi­stve­no bolj var­čen od ben­cin­ske­ga.

Pro­da­ja ele­k­trič­nih av­to­mo­bi­lov je moč­no sub­ven­ci­o­ni­ra­na, ta­ko ali dru­ga­če jo pod­pi­ra ve­či­na evrop­skih dr­žav, ne­ka­te­re naj­moč­nej­še, kot Nem­či­ja in Fran­ci­ja, so te sub­ven­ci­je spo­mla­di še okre­pi­le. Se pa te za­de­ve sko­zi le­to tu­di spre­mi­nja­jo, ka­kšna od shem se je vsaj za­ča­sno in ek­s­pre­sno iz­pra­zni­la (pri­mer Hr­va­ške), dru­god se ugo­dno­sti zmanj­šu­je­jo. V Slo­ve­ni­ji so od le­tos sub­ven­ci­o­ni­ra­na le še ba­te­rij­ska ele­k­trič­na vo­zi­la (pod­po­ra se je s prej­šnjih 7500 zmanj­ša­la na 6000 evrov), ne pa več pri­ključ­ni hi­bri­di. Kot so nam po­ve­da­li na Eko­skla­du, je bi­lo v le­tu 2020 do­slej za ele­k­trič­na vo­zi­la odo­bre­nih 8,76 mi­li­jo­na ne­po­vra­tnih sred­stev, od te­ga za prav­ne ose­be 4,49 in za po­sa­me­zni­ke 4,28 mi­li­jo­na. Na tre­nu­tno od­pr­tem jav­nem po­zi­vu za ta sred­stva je za ob­ča­ne na vo­ljo še pri­bli­žno 750 ti­soč evrov, na dru­gem za prav­ne ose­be pa 223 ti­soč.

Nuj­na okre­pi­tev po­nud­be

Šte­vi­lo ele­k­trič­nih mo­de­lov na tr­gu se po­ve­ču­je, po dru­gi stra­ni se po­gon­ska pa­le­ta mo­tor­jev na no­tra­nje zgo­re­va­nje kr­či, po­se­bej je to opa­zno pri di­zel­skih mo­tor­jih. Teh ne­ka­te­re znam­ke, ki že prej v tem se­gmen­tu ni­so bi­le moč­ne, sploh ni­ma­jo več ali pa jih umi­ka­jo iz po­sa­me­znih mo­de­lov, zla­sti manj­ših, a tu­di že ve­čjih. Ven­dar pri ana­li­tič­ni druž­bi Ja­to Dyna­mics vse­e­no opo­zar­ja­jo, da je po­nud­ba ele­k­trič­nih vo­zil še ve­dno pre­skro­mna in po­leg te­ga pre­dra­ga. Po nji­ho­vih po­dat­kih ima Ki­taj­ska tre­nu­tno v po­nud­bi 138 ele­k­trič­nih mo­de­lov, Evro­pa le oko­li 60. Hkra­ti na­va­ja­jo, da je pov­preč­na ce­na ele­k­trič­ne­ga av­to­mo­bi­la v Evro­pi brez upo­šte­va­nja sub­ven­cij do 50 od­stot­kov viš­ja kot na Ki­taj­skem.

Eden pr­vih ele­k­trič­nih av­to­mo­bi­lov ka­ke niz­ko­ce­nov­ne znam­ke, kot je Da­cia, bo v Evro­pi na vo­ljo dru­go le­to. Do kon­ca te­ga in pri­ho­dnje le­to bo, ve­či­no­ma naj­prej na ve­čje tr­ge, pri­šlo še kar ne­kaj no­vih mo­de­lov, na pri­mer ci­tro­ën e-C4, iat 500e, vol­ks­wa­gen ID.4, opel mo­kka-e, ško­da enyaq, ford mach E, BMW iX3 in i4, Mer­ce­de­so­va dru­ži­na EQ (pri ra­zre­dih A, B, S, E), au­di e-tron GT, vol­vo XC 40 re­char­ge, te­sla mo­del Y.

Pri ele­k­trič­nih av­to­mo­bi­lih ni­so po­memb­na le sa­ma vo­zi­la, am­pak tu­di pol­nje­nje. Po po­dat­kih agen­ci­je Bloom­berg je le­tos šte­vi­lo jav­nih pol­nil­nih mest vseh vrst po sve­tu pr­vič pre­se­glo mi­li­jon, kar je si­cer dva­krat to­li­ko kot še pred tre­mi le­ti, ven­dar jih je od te­ga kar 60 od­stot­kov na Ki­taj­skem. O ve­li­kih na­čr­tih gle­de te­ga smo do­slej zno­va ve­li­ko sli­ša­li iz Nem­či­je, o ogro­mnih šte­vil­kah v okvi­ru ze­le­ne­ga na­čr­ta go­vo­ri tu­di EU, ome­nja dva mi­li­jo­na no­vih pol­nil­nic.

Kar za­de­va Slo­ve­ni­jo, naj po­ve­mo, da je bi­lo po oce­ni mi­ni­str­stva za in­fra­struk­tu­ro spo­mla­di v jav­ni mre­ži pol­nil­ne in­fra­struk­tu­re za ele­k­trič­na vo­zi­la 1300 pol­nil­nih mest, kar gle­de na se­da­njih pri­bli­žno 4 ti­soč ele­k­trič­nih av­to­mo­bi­lov v vo­z­nem par­ku ni sla­bo, a se bo mo­ra­lo nji­ho­vo šte­vi­lo se­ve­da po­ve­če­va­ti.

• Le­tos opa­zna rast pro­da­je ele­k­trič­nih av­to­mo­bi­lov.

• V Nem­či­ji je bil sep­tem­bra nji­hov tr­žni de­lež kar 8-od­sto­ten.

• Šte­vi­lo mo­de­lov se po­sto­po­ma kre­pi, a je še pre­majh­no.

• Vol­ks­wa­gen bi le­tos v Slo­ve­ni­ji pro­dal dve­sto pri­mer­kov ID.3.

 ?? Foto An­to­nio Bro­nic/Reuters ?? Na re­ce­sij­skem tr­gu so ele­k­trič­ni av­to­mo­bi­li v Evro­pi, tu­di v Slo­ve­ni­ji, edi­na ka­te­go­ri­ja z ra­stjo.
Foto An­to­nio Bro­nic/Reuters Na re­ce­sij­skem tr­gu so ele­k­trič­ni av­to­mo­bi­li v Evro­pi, tu­di v Slo­ve­ni­ji, edi­na ka­te­go­ri­ja z ra­stjo.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia