Prvo srečanje kralja in njegove polsestre
V četrtek zvečer je belgijski kraljevi dvor na družabnih omrežjih objavil, da sta se minuli petek v kraljevi palači Laken prvič srečala kralj Filip in njegova polsestra, princesa Delphine, ki je, ko jo je januarja nekdanji kralj Albert II. končno priznal za nezakonsko hčer, tudi uradno postala članica kraljeve družine. »Med dolgim in vsebinsko bogatim pogovorom sva se lahko bolje spoznala. Pogovarjala sva se o življenju in temah, ki oba zanimajo,« sta včeraj zapisala na facebooku kraljeve družine. »Vez med nama se bo še utrdila na družinskih srečanjih.« Zgodilo se je, kar je Delphine Boël zahtevala zadnjih več kot deset let. Pravzaprav je minilo več kot dvajset let od izida neavtorizirane biografije takratne belgijske kraljice Paole, v kateri je osemnajstletni flamski pisec biografije Mario Danneels prvič objavil domnevo, da ima kralj Albert nezakonskega otroka.
Belgijski mediji so po izidu biografije začeli raziskovati in čez nekaj časa izsledili, da bi v knjigi omenjen, a neimenovan, nezakonski otrok lahko bila prav Delphine, sicer hči baronese Sybille de Selys Longchamps.
Sprva sta mati in hči to zanikali, kraljevi dvor pa je biografijo označil za neverodostojno obrekovanje, a seme dvoma je ostalo. Zlasti zato, ker je Albert, še preden je postal kralj, z baroneso Sybille res imel afero, ki je trajala 18 let, od leta 1966 do 1984. Delphine je prišla na svet leta 1968.
Prepričanje, da je Albertova nezakonska hči, je prvič javno izrekla v intervjuju leta 2005. Takrat je dejala, da je poklicala kralja po telefonu in ga prosila, naj pomaga njeni materi, ki jo oblegajo novinarji, a jo je grobo zavrnil. »Daj mi mir s to zgodbo. Nisi moja hči,« ji je menda dejal. Ker je Albert kot kralj takrat užival sodno imuniteto, ga ni mogla tožiti, zato so se na sodišču srečali šele leta 2013. Albert je namreč takrat zaradi bolezni abdiciral in prepustil prestol sinu Filipu. Sodni postopki so se vlekli dolgo predvsem zato, ker nekdanji kralj ni privolil v test DNK, popustil je šele, ko mu je maja lani sodišče odredilo po 5000 evrov kazni za vsak dan, ko ne bo hotel uresničiti sodne odredbe, da opravi test očetovstva. Pod težo dokazov je priznal očetovstvo, sodišče pa je 1. oktobra odločilo, da Delphine pripada naziv princese, da je del kraljeve družine in da je tako kot preostali trije Albertovi otroci po njegovi smrti upravičena do dedovanja.