Delo (Slovenia)

Iz­vo­zni­ki so bi­li ključ­ni za uspe­šno osa­mo­svo­ji­tev

Ne gle­de na pri­va­ti­za­cij­ske za­ple­te je slo­ven­sko go­spo­dar­stvo kma­lu uspe­šno na­do­me­sti­lo iz­gu­bo ju­go­slo­van­ske­ga tr­ga

- Mi­ha Jen­ko

– Slo­ve­ni­ja je bi­la pred 30 le­ti go­spo­dar­sko naj­ra­zvi­tej­ša od še­stih re­pu­blik te­da­nje SFRJ in gle­de na pre­bi­val­ca tu­di da­leč naj­ve­čja iz­vo­z­ni­ca in ne­to plač­ni­ca v zve­zni pro­ra­čun. Med­tem ko je bi­la Ju­go­sla­vi­ja na pra­gu 90. let pred ne­iz­o­gib­nim zlo­mom, je pr­va slo­ven­ska de­mo­kra­tič­no iz­vo­lje­na vla­da za­če­nja­la pri­pra­ve na po­li­tič­no in go­spo­dar­sko osa­mo­svo­ji­tev ter tran­zi­ci­jo dr­ža­ve iz so­ci­a­liz­ma v tr­žno de­mo­kra­ci­jo.

Ob bur­nem po­li­tič­nem do­ga­ja­nju v ta­kra­tni zve­zni dr­ža­vi, ki ga je na eni stra­ni za­zna­mo­va­lo br­ste­nje de­mo­kra­ci­je v Slo­ve­ni­ji, na dru­gi pa ve­li­ko­srb­ska na­ci­o­na­li­stič­na po­li­ti­ka Slo­bo­da­na Mi­lo­še­vića s ta­ko ime­no­va­ni­mi mi­tin­gi re­sni­ce, je v for­mal­no eno­tnem ju­go­slo­van­skem go­spo­dar­skem pro­sto­ru že moč­no tle­la eko­nom­ska voj­na, ki jo je z ukre­pi pro­ti Slo­ve­ni­ji za­ne­ti­la oblast v Sr­bi­ji.

Be­o­grad je ok­to­bra le­ta 1990 uve­del ta­kse za srb­ska pod­je­tja, ki so ku­po­va­la slo­ven­ske iz­del­ke. Ko­nec de­cem­bra is­te­ga le­ta, le ne­kaj dni po slo­ven­skem ple­bi­sci­tu, pa je – ver­je­tno ne na­ključ­no – sle­dil še srb­ski mo­ne­tar­ni vdor v ta­kra­tno sku­pno Na­ro­dno ban­ko Ju­go­sla­vi­je, ko si je srb­ska oblast ne­za­ko­ni­to pri­svo­ji­la pri­bli­žno dve mi­li­jar­di mark (1,4 mi­li­jar­de do­lar­jev) in de­nar pre­na­ka­za­la na ra­čun Na­ro­dne ban­ke Sr­bi­je. Te­mu eno­stran­ske­mu de­ja­nju je si­cer ta­koj sle­dil od­go­vor Slo­ve­ni­je in Hr­va­ške, ki sta skle­ni­li, da po 28. de­cem­bru 1990 ne bo­sta več pri­zna­va­li no­vih dol­gov, ki jih je na­je­la fe­de­ra­ci­ja, zah­te­va­li pa sta tu­di raz­me­ji­tev inanč­nih sred­stev fe­de­ra­ci­je ter nje­nih no­tra­njih in zu­na­njih dol­gov. S tem so se za­če­li po­sta­vlja­ti te­me­lji za eko­nom­sko eman­ci­pa­ci­jo Slo­ve­ni­je, ki se je ure­sni­či­la z osa­mo­svo­ji­tvi­jo 25. ju­ni­ja le­ta 1991, na dan, ko je bi­la usta­no­vlje­na in je de­lo za­če­la sa­mo­stoj­na Ban­ka Slo­ve­ni­je, ki jo je kot pr­vi gu­ver­ner vo­dil Fran­ce Ar­har. Z iz­te­kom bri­on­ske de­kla­ra­ci­je 8. ok­to­bra le­ta 1991 je za­čel ve­lja­ti tu­di no­vi slo­ven­ski de­nar, to­lar, in si­cer naj­prej v obli­ki bo­nov, ki so bi­li skri­vaj na­ti­snje­ni že le­to prej, v ob­do­bju pred ple­bi­sci­tom.

Raz­pa­da­nje Ju­go­sla­vi­je je pov­zro­ča­lo skr­bi slo­ven­ske­mu go­spo­dar­stvu, ki je bi­lo moč­no od­vi­sno od ve­li­ke­ga, več kot 20-mi­li­jon­ske­ga do­ma­če­ga tr­ga. »Ze­lo ne­ga­tiv­na gi­ba­nja v slo­ven­skem go­spo­dar­stvu,« »V go­spo­dar­stvu iz­gub za pet­kra­tno aku­mu­la­ci­jo,« »Med iz­gu­bar­ji že iz­vo­zni­ki, Slo­ve­ni­ja naj ukre­pa sa­ma,« »Na­re­di­li naj­manj po voj­ni« in »Zlom go­spo­dar­stva« – to je le ne­kaj naj­bolj po­men­lji­vih ča­so­pi­snih na­slo­vov iz pre­lo­mnih ča­sov pred tre­mi de­se­tle­tji. Jože Men­cin­ger kot pod­pred­se­dnik vla­de, pri­sto­jen za go­spo­dar­stvo, je že je­se­ni le­ta 1990 oce­nil, da bi sa­mo­stoj­na Slo­ve­ni­ja lah­ko hi­tre­je kot Ju­go­sla­vi­ja pri­la­go­di­la svoj go­spo­dar­ski sis­tem, za­ra­di ho­mo­ge­no­sti pa bi lah­ko vo­di­la tu­di ustre­znej­šo go­spo­dar­sko po­li­ti­ko. Oce­na je bi­la, da bo mo­ra­lo slo­ven­sko go­spo­dar­stvo za­ra­di raz­pa­da ju­go­slo­van­ske­ga tr­ga in z osa­mo­svo­ji­tvi­jo več kot pod­vo­ji­ti de­lež zu­na­nje­tr­go­vin­ske me­nja­ve, nov go­spo­dar­ski za­gon pa bo mo­goč le s tu­ji­mi vla­ga­nji v slo­ven­sko in­fra­struk­tu­ro.

Vla­da je za­to po­sku­ša­la ustva­ri­ti go­spo­dar­ski sis­tem, ki bi bil po­do­ben ti­stim v tr­žnih go­spo­dar­stvih, za to pa je po­tre­bo­va­la tu­di ustre­zno za­ko­no­da­jo, pred­vsem za­kon o pri­va­ti­za­ci­ji pod­je­tij. Za­ra­di nje­ga so se lo­mi­la ko­pja tu­di v De­mo­so­vi vla­di, v ko­a­li­ci­ji je pri­šlo do spo­pa­da dveh po­pol­no­ma raz­lič­nih go­spo­dar­sko-po­li­tič­nih kon­cep­tov, ki sta jih na zu­naj po­o­se­blja­la Men­cin­ger ter ame­ri­ški eko­no­mist Jeffry Sa­chs, ki je za­go­var­jal hi­ter skok v ka­pi­ta­li­zem s ta­ko ime­no­va­no šok­te­ra­pi­jo.

Ne­so­glas­ja o na­či­nu pri­va­ti­za­ci­je slo­ven­skih pod­je­tij so se na­da­lje­va­la tu­di po od­sto­pu Men­cin­ger­ja in mi­ni­stra za inan­ce Mar­ka Kranj­ca ma­ja le­ta 1991 (za­me­nja­la sta ju An­drej Ocvirk in Du­šan Še­šok) in na kon­cu je bil prav to eden od naj­po­memb­nej­ših vzro­kov za raz­pad De­mo­sa in pa­dec Pe­ter­le­to­ve vla­de, kom­pro­mi­sni za­kon o la­stnin­skem pre­o­bli­ko­va­nju pod­je­tij pa je bil spre­jet še­le na mar­ti­no­vo, 11. no­vem­bra le­ta 1992. Ne gle­de na pri­va­ti­za­cij­ske za­ple­te je slo­ven­sko go­spo­dar­stvo z odli­ko opra­vi­lo osa­mo­svo­ji­tve­ni test. Prav ži­la­vi in pri­la­go­dlji­vi slo­ven­ski iz­vo­zni­ki so bi­li naj­bolj za­slu­žni, da je Slo­ve­ni­ja osa­mo­svo­ji­tve­no re­ce­si­jo hi­tro pre­šla in v ne­kaj le­tih za­če­la do­se­ga­ti do­kaj so­li­dne sto­pnje go­spo­dar­ske ra­sti, ki so sre­di 90. let ta­kra­tne­ga pred­se­dni­ka vla­de Ja­ne­za Dr­nov­ška nav­dih­ni­le k ozna­ki na­še dr­ža­ve kot »zgod­be o uspe­hu«.

Bla­gov­ne znam­ke v po­za­bo ali tu­jo last

Ide­je o no­vi, sa­mo­stoj­ni bla­gov­ni znam­ki Ma­de in Slo­ve­nia so vzni­kni­le že spo­mla­di 1990, pr­va pa je z njo ok­to­bra 1990 opre­mi­la svo­je iz­del­ke lju­bljan­ska Ple­te­ni­na. V ti­stih ča­sih so bi­le med slo­ven­ski­mi po­tro­šni­ki moč­no za­si­dra­ne ne­ka­te­re bla­gov­ne znam­ke, ki to­ne­jo v po­za­bo: ze­lo po­pu­lar­na so bi­la obla­či­la mur­sko­so­bo­ške Mu­re in zna­me­ni­ti di­zaj­ner­ski Iskri­ni sta­ci­o­nar­ni te­le­fo­ni, v ta­kra­tnem vo­z­nem par­ku so pre­vla­do­va­la vo­zi­la kra­gu­jevške Cr­ve­ne Za­sta­ve. Si­cer pa se je kar ne­kaj naj­pre­po­znav­nej­ših slo­ven­skih bla­gov­nih znamk in pod­je­tij iz ti­ste­ga ob­do­bja ohra­ni­lo (Go­re­nje, Ra­den­ska, Fruc­tal, Uni­on, La­ško, Elan, Sa­va, Mer­ca­tor, Lju­bljan­ske mle­kar­ne, Dro­ga in po­dob­no). Raz­li­ka je le v tem, da so zdaj v tu­ji in ne več v do­ma­či la­sti.

Prav ži­la­vi in pri­la­go­dlji­vi slo­ven­ski iz­vo­zni­ki so bi­li naj­bolj za­slu­žni, da je Slo­ve­ni­ja osa­mo­svo­ji­tve­no re­ce­si­jo hi­tro pre­šla in v ne­kaj le­tih za­če­la do­se­ga­ti so­li­dne sto­pnje go­spo­dar­ske ra­sti.

 ?? Foto Janez Pet­kov­šek ?? Ko­lek­ci­ja Ela­no­vih smu­či
Foto Janez Pet­kov­šek Ko­lek­ci­ja Ela­no­vih smu­či

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia