Delo (Slovenia)

Slo­var - ja

Sa­mo­stal­nik mo­ske­ga apo­lo Slo­ven­ski pra­vo­pis 2001

-

Dan slo­var­jev, ki ga pra­znu­je­mo 16. ok­to­bra, je roj­stni dan slo­va­ro­pi­sca No­a­ha Web­stra, ki je v Pre­šer­no­vih ča­sih se­sta­vil slo­var ame­ri­ške an­gle­šči­ne. Slo­var­je kot po­pi­se be­sed, be­se­dnih zvez po raz­lič­nih me­ri­lih, naj­po­go­ste­je po abe­ce­di, a tu­di po te­mat­skih po­dro­čjih, po­zna­mo že več kot 4000 let. Pr­vi iz Me­zo­po­ta­mi­je so bi­li na­me­nje­ni spo­ra­zu­me­va­nju v raz­lič­nih je­zi­kih, še­le v an­ti­ki pa so se po­ja­vi­li slo­var­ji, na­me­nje­ni po­ja­snje­va­nju manj zna­nih in ne­na­va­dnih be­sed. Pr­vi slo­var, v ka­te­re­ga je vklju­če­na tu­di slo­ven­šči­na, je slo­var pro­te­stant­ske­ga uče­nja­ka Hi­e­ro­ni­ma Me­gi­ser­ja z na­slo­vom »Dic­ti­o­na­ri­um quat­tu­or lin­gu­a­rum« (1592), pr­vi na­ti­snje­ni slo­var s slo­ven­skim de­le­žem be­sed­ja pa je bil Po­hli­nov slo­ven­sko-nem­ško-la­tin­ski slo­var (1781).

Če­prav so v sre­di­šču je­zi­kov­ne sku­pno­sti pred­vsem slo­var­ji knji­žne­ga je­zi­ka, ki osve­tlju­je­jo be­sed­je z vi­di­ka za­pi­sa, iz­go­vo­ra, po­me­na, iz­vo­ra, fra­ze­o­lo­gi­je, ter­mi­no­lo­gi­je ter za knji­žni je­zik zna­čil­ne ali raz­li­ko­val­ne ra­be, po­zna­mo tu­di če­da­lje več spe­ci­a­li­zi­ra­nih slo­var­jev – slo­var­je na­reč­nih go­vo­rov, pre­go­vo­rov, film­skih ci­ta­tov, pra­vljič­nih imen, slo­var­je za otro­ke in sli­kov­ne slo­var­je. V ele­k­tron­ski do­bi je slo­var po­stal še skrb­ne­je or­ga­ni­zi­ra­na zbir­ka po­dat­kov, ki ne omo­go­ča le is­ka­nja po iz­toč­ni­cah, tem­več lah­ko de­ni­mo na por­ta­lu Fran iz­ve­mo tu­di, ko­li­ko­krat so v tam ob­ja­vlje­nih slo­var­jih upo­ra­bi­li be­se­do ku­ha­ri­ca, pi­šča­nec ali ko­tal­ka­nje še na dru­gih me­stih. Od­kar ima­mo na In­šti­tu­tu za slo­ven­ski je­zik ta slo­var­ski por­tal, ki zdru­žu­je raz­lič­ne slo­var­je in zbir­ke, po­zna­mo tu­di ra­sto­če slo­var­je, ki jih le­tno do­pol­nju­je­mo z no­vi­mi se­stav­ki; med nji­mi tu­di spro­tni slo­var, v ka­te­rem so evi­den­ti­ra­ne je­zi­kov­ne no­vo­sti, za ka­te­re še ne ve­mo, ali bo­do v je­zi­ku osta­le ali so le pri­lo­žno­stni­ce ča­sa, v ka­te­rem ži­vi­mo.In ka­kšna bo slo­var­ska pri­ho­dnost? Že­li­mo si, da bi nam in­te­gra­ci­ja slo­var­jev v orod­ja, ki jih dnev­no upo­ra­blja­mo, za­go­to­vi­la, da bo­mo svo­je do­ma­če na­pra­ve ali av­to­mo­bi­le lah­ko na­go­vo­ri­li v slo­ven­šči­ni, da bo­do stroj­ni pre­vo­di tu­di v ma­le in ek­so­tič­ne je­zi­ke ve­dno bolj­ši in da nam pri pi­sa­nju ne bo­do po­ma­ga­li le čr­ko­val­ni­ki, tem­več nam bo ure­je­val­nik be­se­di­la po­nu­dil pe­ster na­bor so­po­menk in še ka­ko po­ja­sni­lo ob njih. Ko bo na­ša je­zi­kov­na sku­pnost oskr­blje­na z re­zul­ta­ti ci­vi­li­za­cij­ske­ga ra­zvo­ja, ki so dru­gim že do­se­glji­vi, bo­mo o je­zi­ku raz­mi­šlja­li bolj spro­šče­no in bo tu­di slo­var spet pred­vsem pri­po­mo­ček, ki dra­mi um in nas ogre­va za ustvar­jal­ne ino­va­ci­je v la­stnem je­zi­ku. —

Ru­bri­ka na­sta­ja v so­de­lo­va­nju z ZRC SAZU (In­šti­tut za slo­ven­ski je­zik Fra­na Ra­mo­vša), av­to­ri­ca: dr. He­le­na Do­bro­voljc.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia