Delo (Slovenia)

Iska­nje pe­smi, ki pa­ra živ­ce

-

Ni huj­še­ga kot dro­bec me­lo­di­je, ki se ne­na­do­ma po­ja­vi v mi­slih in vam žre živ­ce, ko se sku­ša­te spo­mni­ti, iz ka­te­re pe­smi je. Kdo drug kot Goo­gle ima zdaj re­ši­tev tu­di za to: pred­sta­vi­li so nad­gra­dnjo svo­je­ga is­kal­ni­ka, ki omo­go­ča iska­nje pe­smi na pod­la­gi me­lo­di­je. In ka­ko de­lu­je? Na mo­bil­ni­ku po­so­do­bi­te apli­ka­ci­jo goo­gle in v is­kal­ni­ku kli­kni­te na mi­kro­fon, po­tem pa v spo­dnjem de­lu ekra­na na no­vo po­lje »išči sklad­bo«. Na­to de­set do pet­najst se­kund mr­mraj­te ali žvi­žgaj­te me­lo­di­jo pe­smi (pre­ver­je­no de­lu­je tu­di pri ti­stih z ma­lo manj po­slu­ha) in goo­gle vam bo iz­pi­sal pre­dlo­ge, med ka­te­ri­mi je obi­čaj­no že pr­vi ti­sti, ki ga išče­te.

Ve­solj­ske sme­ti Bli­žnje sre­ča­nje v or­bi­ti

V če­tr­tek po­no­či sta bi­la po­kvar­je­ni ru­ski sa­te­lit Ko­smos 2004 in del ki­taj­ske ra­ke­te Chan­gZheng bli­zu tr­če­nja. Iz pod­je­tja Le­o­Labs, ki spre­mlja do­ga­ja­nje v or­bi­ti, so spo­ro­či­li, da sta bi­la objek­ta drug od dru­ge­ga od­da­lje­na le 25 me­trov (plus, mi­nus 18 me­trov), a se je do­ga­ja­nje nad juž­nim Atlant­skim oce­a­nom iz­te­klo brez po­sle­dic. Ka­li­for­nij­sko pod­je­tje je spo­ro­či­lo, da sta se objek­ta naj­bolj pri­bli­ža­la ob 2.56 po sre­dnje­e­vrop­skem ča­su 991 ki­lo­me­trov nad oba­lo An­tark­ti­ke. Od­slu­že­ni ru­ski sa­te­lit in kos ra­ke­te ima­ta sku­paj ma­so 2800 ki­lo­gra­mov in re­la­tiv­no hi­trost 14,66 ki­lo­me­tra na se­kun­do, za­to bi se ob tr­če­nju v ne­nad­zo­ro­va­ne or­bi­te spro­sti­lo ogro­mno manj­ših del­cev, ki bi bi­li kar ne­kaj ča­sa ne­var­ni za sa­te­li­te in tu­di za med­na­ro­dno ve­solj­sko po­sta­jo. Astro­nom Jo­na­than McDowell iz cen­tra za astro­fi­zi­ko Har­vard-Smi­thso­ni­an je tvi­tnil, da bi se pri tej ma­si in hi­tro­sti tr­če­nja spro­sti­lo to­li­ko ener­gi­je kot pri de­to­na­ci­ji 14 ton TNT, in do­dal, da bi se ob tr­če­nju šte­vi­lo ve­solj­skih sme­ti v niz­ko­ze­melj­ski or­bi­ti po­ve­ča­lo za 10 do 20 od­stot­kov.

Ma­te­ri­a­li Su­per­pre­vo­dnost pri sob­ni tem­pe­ra­tu­ri

Ame­ri­ški znan­stve­ni­ki so iz zme­si oglji­ka in žve­pla z do­da­ja­njem vo­di­ka pod ze­lo

vi­so­kim tla­kom ustva­ri­li kri­sta­len ma­te­ri­al, ki pre­va­ja ele­k­trič­ni tok brez upo­ra pri sob­ni tem­pe­ra­tu­ri. Po­sto­pek so opi­sa­li v re­vi­ji Na­tu­re, kjer so ome­ni­li, da je do­se­žek »sve­ti gral« fi­zi­ke kon­den­zi­ra­ne sno­vi, za ka­te­re­ga si je za­dnjih pet­de­set let pri­za­de­va­la ce­la vr­sta raz­i­sko­val­nih sku­pin. Su­per­pre­vo­dnost je bi­la do­slej do­se­glji­va z dra­gim in ener­gij­sko po­tra­tnim ohla­ja­njem sno­vi do bli­zu ab­so­lu­tne ni­čle, pri po­stop­ku ame­ri­ških znan­stve­ni­kov pa je ome­ji­tev, ki za zdaj one­mo­go­ča ko­mer­ci­al­no iz­ra­bo iz­u­ma, ze­lo vi­sok pri­tisk. Kljub te­mu do­se­žek od­pi­ra no­ve mo­žno­sti za po­ce­ni su­per­ma­te­ri­a­le, ki bo­do ne­koč go­to­vo pri­ne­sli re­vo­lu­ci­jo v vsak­da­nje ži­vlje­nje.

Twit­ter Kdo ali kaj je se­su­lo druž­be­no omrež­je?

Stran twit­ter­ja je bi­la v če­tr­tek zve­čer sko­raj dve uri ne­do­sto­pna, vz­rok pa men­da ni bil he­ker­ski na­pad, am­pak teh­nič

na na­pa­ka. Iz­pad omrež­ja je po po­ro­ča­nju STA no­va te­ža­va za pod­je­tje, ki se že ta­ko ote­pa očit­kov, po­tem ko je v sre­do in če­tr­tek za­ča­sno blo­ki­ra­lo ra­ču­na pred­se­dni­ške kam­pa­nje Do­nal­da Trum­pa in ti­skov­ne pred­stav­ni­ce Be­le hi­še Kay­lei­gh McEna­ny za­ra­di po­ve­zav na čla­nek v New York Po­stu o si­nu de­mo­krat­ske­ga pred­se­dni­ške­ga kan­di­da­ta Jo­se­pha Bi­dna. Blo­ka­da je pov­zro­či­la ogor­če­nje med re­pu­bli­kan­ci v kon­gre­su, ki zdaj ho­če­jo za­sli­ša­ti vod­stvo Twit­ter­ja in Fa­ce­bo­o­ka – ta je na­mreč na svo­ji plat­for­mi ome­jil šte­vi­lo ob­jav s po­ve­za­va­mi na čla­nek – Trump pa je za­gro­zil s tož­bo.

 ??  ??
 ??  ??
 ??  ??
 ??  ??

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia