Delo (Slovenia)

Iz­zi­vi pri­ho­dno­sti

-

Kot vse ka­že, bo ta­ko ime­no­va­ni de­mo­graf­ski sklad vsaj for­mal­no konč­no za­ži­vel. Za­dnji do­ku­men­ti, spre­je­ti na do­pi­sni se­ji ta te­den, po­sta­vlja­jo še upra­vlja­nje ura­da za de­mo­gra­fi­jo, ki naj bi skr­bel za skrb­no upra­vlja­nje. Se­ve­da se lah­ko še za­ple­te in tu­di opo­zi­ci­ja že ima svoj pre­dlog. Oba pre­dlo­ga de­mo­graf­ske­ga skla­da ima­ta kar ne­kaj sku­pnih točk. Pr­va je že ta, da pre­dlo­ga ni­ma­ta ve­li­ko sku­pne­ga z de­mo­graf­skim skla­dom, vsaj ne ta­kšnim, kot bi ga bi­lo pri­po­ro­člji­vo obli­ko­va­ti. Ko­rek­tne­je bi ga bi­lo po­i­me­no­va­ti sklad dr­žav­nih na­ložb. Ti so v sve­tu po­go­sti, in kar ne­kaj jih je na­čel­no na­me­nje­nih fi­nan­ci­ra­nju iz­zi­vov pri­ho­dno­sti. Več dr­žav, med dru­gim Nem­či­ja in Av­stri­ja, dr­žav­ne na­lož­be hra­ni­jo na fi­nanč­nih hol­din­gih (ta­ko kot zdaj Slo­ve­ni­ja).

Naj­ve­čji dr­žav­ni sklad ima Nor­ve­ška, ki vanj pre­u­smer­ja pre­sež­ke pri­hod­kov nor­ve­ške­ga naf­tne­ga sek­tor­ja. Sklad je bil usta­no­vljen za fi­nan­ci­ra­nje iz­zi­vov v ob­do­bju, ko bo­do naf­tni pri­hod­ki usah­ni­li. A po­zor, sklad ni­ma stra­te­ških na­ložb dr­ža­ve. Pri­bli­žno dve tre­tji­ni na­ložb so glo­bal­ne del­ni­ce, pre­o­sta­nek pa ob­ve­zni­ce in ne­kaj ne­pre­mič­nin­skih na­ložb. Po­li­ti­ka (par­la­ment) lah­ko vpli­va na na­lož­be­no po­li­ti­ko, upra­vlja­nje por­t­fe­lja pa je v ro­kah fi­nanč­nih in­sti­tu­cij. Je pa res, da ima Nor­ve­ška še pre­cej manj­ši dr­žav­ni po­koj­nin­ski sklad, ki pa je ve­lik del­ni­čar skan­di­na­vskih pod­je­tij.

Obli­ko­va­nje dr­žav­ne­ga skla­da ali skla­da dr­žav­nih na­ložb je se­ve­da po­li­tič­na od­lo­či­tev. S tem ni prav nič na­ro­be. Te­ža­va je, da sklad, kot ga pre­dla­ga­ta obe sku­pi­ni, ne bo ni­ti pri­bli­žno za­do­stil de­mo­graf­skim iz­zi­vom Slo­ve­ni­je.

Po pro­jek­ci­jah evrop­ske ko­mi­si­je se bo­do iz­dat­ki za po­koj­ni­ne v Slo­ve­ni­ji v pri­ho­dnjih dvaj­se­tih le­tih zvi­ša­li za 3,2-od­sto­tne toč­ke BDP. Če bi ime­li ta­kšno struk­tu­ro sta­rej­ših že la­ni, bi v po­koj­nin­ski bla­gaj­ni manj­ka­lo do­da­tne 1,6 mi­li­jar­de evrov. To je pri­bli­žno tre­tji­na po­koj­nin­ske bla­gaj­ne.

Vse­ka­kor je tre­ba naj­ti do­da­tni vir fi­nan­ci­ra­nja po­koj­nin­skih po­treb. De­mo­graf­ski sklad je le ena od njih. Ve­či­na do­da­tnih mo­žno­sti pa gre v sme­ri, da pre­bi­val­ci v de­lov­no ak­tiv­nih le­tih za del po­koj­nin pri­hra­ni­mo.

Pri­hran­ki bi mo­ra­li bi­ti do­volj ve­li­ki, da na le­to lah­ko za­go­to­vi­jo oko­li dve mi­li­jar­di evrov po da­na­šnji vre­dno­sti. No­be­den od dveh pre­dlo­gov, ki se zdaj ome­nja­jo, se ne bo ni­ti pri­bli­žal te­mu zne­sku, saj bi ime­la ob ugo­dnih oko­li­šči­nah spo­sob­nost na le­to za­go­to­vi­ti oko­li dve­sto mi­li­jo­nov evrov.

Osnov­na po­go­ja za de­lo­va­nje de­mo­graf­ske­ga skla­da sta ak­tiv­no upra­vlja­nje in sta­len vir fi­nan­ci­ra­nja. Ak­tiv­no upra­vlja­nje po­me­ni, da so v skla­du ve­či­no­ma por­t­felj­ske na­lož­be. Sklad bi se si­cer lah­ko pol­nil tu­di z di­vi­den­da­mi in dru­gi­mi pri­li­vi dr­žav­nih pod­je­tij, to­da pre­cej bo­lje je, da ta pod­je­tja ni­so del pre­mo­že­nja skla­da. Upra­vljav­ci s te­mi na­lož­ba­mi ne bo­do mo­gli pro­sto raz­po­la­ga­ti, kar pa pred­sta­vlja ve­li­ko tve­ga­nje. Zgolj za pri­mer, po­glej­mo naf­tne­ga tr­gov­ca Pe­trol, ki je zdaj ze­lo uspe­šno slo­ven­sko pod­je­tje. A za­ra­di pri­ča­ko­va­ne­ga pre­ho­da av­to­mo­bi­lov na ele­k­trič­ni po­gon, je Pe­trol pred ve­li­ki­mi iz­zi­vi, ki lah­ko bi­stve­no vpli­va­jo ta­ko na do­bič­ko­no­snost druž­be kot na nje­no vre­dnost. S ta­kšni­mi iz­zi­vi se v dveh de­se­tle­tjih lah­ko so­o­či vsa­ko pod­je­tje.

Sklad bo imel po­sto­pno vse več od­li­vov. To pa po­me­ni, da bo po­tre­bo­val tu­di vir pri­li­vov, da bo lah­ko ohra­njal re­al­no vre­dnost por­t­fe­lja. Naj­ver­je­tnej­ša mo­žnost je pre­u­sme­ri­tev de­la pri­spev­kov za po­koj­nin­sko za­va­ro­va­nje. Lah­ko se pol­ni tu­di z dru­gi­mi vi­ri, kot so di­vi­den­de dr­žav­nih pod­je­tij ali del tro­ša­rin, to­da ti vi­ri ni­so do­volj gle­de na pro­jek­ci­jo gi­ba­nja pre­bi­val­stva. Cilj skla­da je, da upo­ko­je­nec do­bi del po­koj­ni­ne iz­pla­ča­ne iz ustvar­je­nih pri­hran­kov in s tem raz­bre­me­ni ta­kra­tno de­lov­no po­pu­la­ci­jo. Ko­li­kšen bi bil ta del, bi bi­lo od­vi­sno tu­di od ustvar­je­ne­ga do­no­sa.

Osnov­na po­go­ja za de­lo­va­nje de­mo­graf­ske­ga skla­da sta ak­tiv­no upra­vlja­nje in sta­len vir fi­nan­ci­ra­nja.

 ??  ??

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia