Izzivi prihodnosti

Kot vse kaže, bo tako imenovani demografski sklad vsaj formalno končno zaživel. Zadnji dokumenti, sprejeti na dopisni seji ta teden, postavljajo še upravljanje urada za demografijo, ki naj bi skrbel za skrbno upravljanje. Seveda se lahko še zaplete in tudi opozicija že ima svoj predlog. Oba predloga demografskega sklada imata kar nekaj skupnih točk. Prva je že ta, da predloga nimata veliko skupnega z demografskim skladom, vsaj ne takšnim, kot bi ga bilo priporočljivo oblikovati. Korektneje bi ga bilo poimenovati sklad državnih naložb. Ti so v svetu pogosti, in kar nekaj jih je načelno namenjenih financiranju izzivov prihodnosti. Več držav, med drugim Nemčija in Avstrija, državne naložbe hranijo na finančnih holdingih (tako kot zdaj Slovenija).

Največji državni sklad ima Norveška, ki vanj preusmerja presežke prihodkov norveškega naftnega sektorja. Sklad je bil ustanovljen za financiranje izzivov v obdobju, ko bodo naftni prihodki usahnili. A pozor, sklad nima strateških naložb države. Približno dve tretjini naložb so globalne delnice, preostanek pa obveznice in nekaj nepremičninskih naložb. Politika (parlament) lahko vpliva na naložbeno politiko, upravljanje portfelja pa je v rokah finančnih institucij. Je pa res, da ima Norveška še precej manjši državni pokojninski sklad, ki pa je velik delničar skandinavskih podjetij.

Oblikovanje državnega sklada ali sklada državnih naložb je seveda politična odločitev. S tem ni prav nič narobe. Težava je, da sklad, kot ga predlagata obe skupini, ne bo niti približno zadostil demografskim izzivom Slovenije.

Po projekcijah evropske komisije se bodo izdatki za pokojnine v Sloveniji v prihodnjih dvajsetih letih zvišali za 3,2-odstotne točke BDP. Če bi imeli takšno strukturo starejših že lani, bi v pokojninski blagajni manjkalo dodatne 1,6 milijarde evrov. To je približno tretjina pokojninske blagajne.

Vsekakor je treba najti dodatni vir financiranja pokojninskih potreb. Demografski sklad je le ena od njih. Večina dodatnih možnosti pa gre v smeri, da prebivalci v delovno aktivnih letih za del pokojnin prihranimo.

Prihranki bi morali biti dovolj veliki, da na leto lahko zagotovijo okoli dve milijardi evrov po današnji vrednosti. Nobeden od dveh predlogov, ki se zdaj omenjajo, se ne bo niti približal temu znesku, saj bi imela ob ugodnih okoliščinah sposobnost na leto zagotoviti okoli dvesto milijonov evrov.

Osnovna pogoja za delovanje demografskega sklada sta aktivno upravljanje in stalen vir financiranja. Aktivno upravljanje pomeni, da so v skladu večinoma portfeljske naložbe. Sklad bi se sicer lahko polnil tudi z dividendami in drugimi prilivi državnih podjetij, toda precej bolje je, da ta podjetja niso del premoženja sklada. Upravljavci s temi naložbami ne bodo mogli prosto razpolagati, kar pa predstavlja veliko tveganje. Zgolj za primer, poglejmo naftnega trgovca Petrol, ki je zdaj zelo uspešno slovensko podjetje. A zaradi pričakovanega prehoda avtomobilov na električni pogon, je Petrol pred velikimi izzivi, ki lahko bistveno vplivajo tako na dobičkonosnost družbe kot na njeno vrednost. S takšnimi izzivi se v dveh desetletjih lahko sooči vsako podjetje.

Sklad bo imel postopno vse več odlivov. To pa pomeni, da bo potreboval tudi vir prilivov, da bo lahko ohranjal realno vrednost portfelja. Najverjetnejša možnost je preusmeritev dela prispevkov za pokojninsko zavarovanje. Lahko se polni tudi z drugimi viri, kot so dividende državnih podjetij ali del trošarin, toda ti viri niso dovolj glede na projekcijo gibanja prebivalstva. Cilj sklada je, da upokojenec dobi del pokojnine izplačane iz ustvarjenih prihrankov in s tem razbremeni takratno delovno populacijo. Kolikšen bi bil ta del, bi bilo odvisno tudi od ustvarjenega donosa.

Osnovna pogoja za delovanje demografskega sklada sta aktivno upravljanje in stalen vir financiranja.