Delo (Slovenia)

Zgod­be pro­da­jal­cev zgodb

- Igor Bra­tož o le­to­šnjem fran­kfurt­skem knji­žnem sej­mu

Do­bro se spo­mi­njam va­la nav­du­še­nja na dvo­ri­šču sve­tov­ne­ga za­lo­žni­štva v Fran­kfur­tu ob Maj­ni pred de­se­tle­tjem in več. Na pri­zo­ri­šču, kjer s knji­ga­mi do­ka­za­no tr­gu­je­jo že sto­le­tja in so se za­to upra­vi­če­no vsa­ko je­sen po­no­sno po­i­me­no­va­li glo­bal­no ve­le­me­sto idej, so se ob vdo­ru di­gi­tal­ne­ga v sve­tov­no za­lo­žni­štvo za­če­li ši­ri­ti no­ve mo­dro­sti, na­mi­go­va­nja in pre­pri­ča­nja, da bo svet ra­zu­ma, do­mi­šlji­je, zna­no­sti in za­ba­ve, ki se je vsa­ko je­sen po dru­gi sve­tov­ni voj­ni zbi­ral ob Maj­ni, prav kma­lu vse lah­ko opra­vil tu­di na da­lja­vo ter da ta­ka in dru­gač­na oseb­na sre­ča­nja prav­za­prav ne bo­do več po­treb­na. Ko je sve­tov­no za­lo­žni­štvo za­plu­lo v vo­dov­je ele­k­tron­ske­ga za­lo­žni­štva, naj­bolj hra­bro in div­je ame­ri­ško, sle­di­lo mu je bri­tan­sko, osta­li so bi­li bolj obo­ta­vlji­vi, so za­če­li vse po­go­ste­je go­vo­ri­ti o »tek­ton­skih pre­mi­kih«, »no­vi pa­ra­di­gmi«, »di­gi­tal­nem vi­har­ju« in po­dob­nem uso­dno zve­ne­čem do­ga­ja­nju. No­vi svet so sli­ka­li z go­vor­je­njem o po­slo­va­nju po ele­k­tron­ski po­šti in po sple­tu, bral­cem so bi­li pri­pra­vlje­ni po­ve­da­ti, da bo­mo knji­ge ku­po­va­li v sple­tnih knji­gar­nah, se­ve­da tu­di e-knji­ge, ki jih bo­mo po­tem bra­li na svo­jem ime­ni­tnem »bral­nem stro­ju, ki ho­če bi­ti knji­ga«, bral­ni­ku ali te­le­fo­nu.

A za­lo­žni­ki z vse­ga sve­ta si ni­so mo­gli kaj, da se ne bi se­sta­ja­li, se­stan­ko­va­li, si pre­da­va­li in se dru­ži­li na knji­žnih sej­mih, mar­si­kaj po­memb­ne­ga – tu­di ble­šče­či na­ku­pi po­ten­ci­al­nih knji­žnih uspe­šnic – se je do­ga­ja­lo tam, na sej­mih, v Fran­kfur­tu tu­di v so­bah in dvo­ra­nah naj­bolj luksu­zne­ga, pe­tz­vez­dič­ne­ga ho­te­la v me­stu, Gran­dho­tel Hes­si­s­cher Hof, in v Fran­kfur­ter Hof, raz­pra­vlja­li so o knji­gah, tuh­ta­li in mo­dro­va­li, kaj jim bo pri­ne­sla ele­k­tron­ska pri­ho­dnost, in se tu­di div­je za­ba­va­li. Vsi so bi­li tam, pra­vi pu­hli­ca, ker so bi­li vsi tam. Zdaj je pan­de­mi­ja vse sku­paj za­vr­te­la po svo­je in ze­lo na hi­tro, Fran­kfurt le­tos ni več naj­po­memb­nej­ša fi­zič­na po­sta­ja med­na­ro­dne­ga za­lo­žni­ške­ga ple­me­na, ker tu­di sko­raj no­be­ne ni več, ho­tel Hes­si­s­cher Hof je prej­šnji me­sec do­le­te­lo za­pr­tje, o evo­lu­cij­ski me­nja­vi pa­ra­di­gme, ki bi gu­ten­ber­go­vsko ci­vi­li­za­ci­jo za ve­dno spre­me­ni­la, ni ne du­ha ne slu­ha, se­jem je si­cer po­stal sa­mo eden od sple­tnih do­god­kov, re­s­da za­ra­di pri­ča­ko­va­ne mno­žič­ne ude­lež­be naj­po­memb­nej­ši v za­lo­žni­škem ko­le­dar­ju, a tu­di nič več in nič manj od te­ga, ve­li­kih spre­memb ne bo, ker bo­mo knji­ge še zme­raj bra­li, knji­žni po­sel se ne bo ne­hal, le spre­me­nil se bo.

Di­rek­tor fran­kfurt­ske­ga knji­žne­ga sej­ma Jür­gen Bo­os je na dvo­ru knji­go­cen­trič­no­sti pred le­ti go­vo­ril, da se pro­gram pri­re­di­tve za­ra­di no­vih teh­no­lo­ških mo­žno­sti, ki so na vo­ljo za­lo­žni­kom in ustvar­jal­cem, pač mo­ra ši­ri­ti in za­to po­leg kla­sič­ne­ga knji­žne­ga sve­ta ob­se­ga tu­di »dru­ge sek­tor­je kre­a­tiv­ne kul­tur­ne eko­no­mi­je«, od fil­ma, te­le­vi­zi­je in iger do sve­ta li­kov­ne­ga in ar­hi­tek­tu­re, a ve­li­kih bo­ja­zni, da se bo v po­slu s knji­ga­mi z vse­pri­so­tno di­gi­ta­li­za­ci­jo kaj uso­dno spre­me­ni­lo in bo­do e-knji­ge, na pri­mer, po­ko­pa­le ti­ska­no, ni bi­lo opa­zi­ti. S knji­ga­mi so v Fran­kfur­tu tr­go­va­li že dol­go, z ro­ko­pi­si že v 13. sto­le­tju, pr­vo po­ro­či­lo o ura­dnem fran­kfurt­skem »sej­mu knjig« je iz le­ta 1462, to­rej prav kma­lu po tem, ko je Jo­han­nes Gu­ten­berg v bli­žnjem Ma­in­zu iz­u­mil, kar je bil iz­u­mil. Fran­co­fur­tum ad Mo­e­num je bil že ta­krat po­leg Au­gs­bur­ga, Köl­na, Wit­tem­ber­ga in Nürn­ber­ga eno naj­po­memb­nej­ših nem­ških tr­go­vskih mest, ve­li­ko pred­nost pred dru­gi­mi me­sti, v ka­te­rih so po­zna­li tr­go­va­nje s knji­ga­mi, pa mu je da­ja­la iz­re­dna li­be­ral­nost: ce­lo ta­krat, ko je bil Mar­tin Luther dru­god po nem­ških de­že­lah pre­ga­njan kot he­re­tik, je lah­ko v me­stu ob Maj­ni brez ovir pro­da­jal svo­ja be­se­di­la. Kup­ci so pri­ha­ja­li od vse­po­vsod, od le­ta 1593 je an­gle­ška kra­lji­ca Eli­za­be­ta I. ure­di­la, da se tam ku­pu­je­jo knji­ge za zna­me­ni­to Bo­dle­i­a­no­vo knji­žni­co uni­ver­ze v Ox­for­du, ohra­njen je tu­di po­da­tek, da se je tam le­ta 1523 po­ja­vi­la knji­ži­ca z na­slo­vom Pan­ta­gru­el lyon­ske­ga dok­tor­ja Fra­nço­i­sa Ra­be­la­i­sa, v ka­te­ri so bi­le ob­ja­vlje­ne raz­lič­ne bur­le­skne za­mi­sli o hu­ma­ni­stič­nem iz­o­bra­že­va­nju, sa­ti­rič­ne ide­je o druž­be­nih re­for­mah, po­spre­mlje­ne z zna­ni­mi ljud­ski­mi zgod­ba­mi o stra­šnem ve­li­ka­nu Gar­gan­tui in nje­go­vem si­nu Pan­ta­gru­e­lu, knji­go pa je skle­pal do­sta­vek, da bo na­da­lje­va­nje zgod­be mo­go­če pre­bra­ti ob na­sle­dnjih fran­kfurt­skih sej­mih.

Pri­re­di­te­lji fran­kfurt­ske­ga sej­ma le­ta 1688 so v Ca­ta­lo­gus uni­ver­sa­lis na­po­ve­da­li tu­di iz­id de­la Die Ehre des Her­z­og­tums Cra­in ba­ro­na Ja­ne­za Vaj­kar­da Val­va­sor­ja, ve pa se tu­di, da je bil Val­va­sor ku­pec šte­vil­nih na fran­kfurt­skem sej­mu raz­sta­vlje­nih del. Ob Maj­ni s knji­ga­mi to­rej oči­tno zna­jo že dol­go in tu­di pan­de­mič­ne oko­li­šči­ne te­mu dej­stvu ne mo­re­jo ka­kor­ko­li zav­da­ti. Eden od še­fov naj­ve­čje­ga za­lo­žni­ške­ga kon­glo­me­ra­ta na sve­tu je pred ča­som vse po­mi­sle­ke str­nil v en sta­vek: »Pro­da­ja­mo zgod­be – v ti­ska­ni, di­gi­tal­ni ali zvoč­ni obli­ki. In lju­dje jih ho­če­jo ku­po­va­ti.« Res, smo po­mi­sli­li stra­stni bral­ci, tre­ba je ver­je­ti ame­ri­ški pi­sa­te­lji­ci ki­taj­ske­ga ro­du Amy Tan, ki je po­ve­da­la, da lju­dje be­re­mo zgod­be za­to, da bi ra­zu­me­li re­sni­co, te­ga ho­te­nja ne mo­re od­ne­sti ni­ka­kr­šna pan­de­mi­ja. Tu­di po­gled v mo­drost pre­te­klo­sti po­ka­že po­dob­no ne­spre­men­lji­vost, nek­da­nji dol­go­le­tni di­rek­tor fran­kfurt­ske­ga sej­ma Pe­ter We­id­ha­as je o pr­vih po­voj­nih pri­re­di­tvah za­pi­sal, da so se vple­te­ni pre­cej zgo­daj za­ve­de­li pre­pro­ste­ga dej­stva, da je knji­ga odlič­no pro­daj­lji­vo bla­go: »Vse prej­šnje po­sku­se, ki so vztra­ja­li, da so knji­žni sej­mi na­čin po­nu­ja­nja kul­tu­re mno­ži­cam, so brez upa zma­ge opu­sti­li. Sej­mi so naj­prej in pred­vsem sre­di­šča pro­da­je in lah­ko učin­ko­vi­to po­slu­je­jo le, če ob­sta­ja bla­go, ki ga je mo­go­če pro­da­ti. Se­ve­da pa ob ugo­dnih po­go­jih lah­ko po­nu­di­jo pre­gled kul­tur­ne in znan­stve­ne kli­me svo­je­ga ča­sa, prav ta­ko so lah­ko po­mem­ben oder za no­ve tren­de v li­te­ra­tu­ri in ume­tno­sti.« Le­to­šnji knji­žni se­jem v Fran­kfur­tu po tej pla­ti ne od­sto­pa od tra­di­ci­je, če­prav ga na obi­čaj­nem pri­zo­ri­šču sko­raj ni vi­de­ti. Ne gle­de na uspeh ek­s­pe­ri­men­ta je ja­sno, da po­slov­ne in dru­ge pu­bli­ke na pri­ho­dnjem ni­ka­kor ne bo manj­ka­lo.

O evo­lu­cij­ski me­nja­vi pa­ra­di­gme, ki bi gu­ten­ber­go­vsko ci­vi­li­za­ci­jo za ve­dno spre­me­ni­la, ni ne du­ha ne slu­ha.

 ??  ??
 ??  ??

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia