Delo (Slovenia)

O di­le­mah in fri­vol­no­sti ustav­ne­ga lo­ka

- LU­KA LIS­JAK GA­BRI­JEL­ČIČ

Ime Ko­a­li­ci­ja ustav­ne­ga lo­ka pri­ča o za­ve­sti, da bi bi­lo tre­ba k al­ter­na­ti­vi Jan­ši pri­va­bi­ti vse, ki na­spro­tu­je­jo ili­be­ral­ne­mu obra­tu v slo­ven­ski po­li­ti­ki.

Di­le­ma, s ka­te­ro se so­o­ča slo­ven­ska le­va sre­di­na, je na­vi­dez po­dob­na di­le­mi De­mo­krat­ske stran­ke v ZDA. Obe sta pri­šli do ena­ke di­a­gno­ze: de­sni­ca, ki tre­nu­tno vla­da dr­ža­vi, ni le na­spro­tnik, ki ga je tre­ba pre­ma­ga­ti, če že­li­mo zgra­di­ti na­pre­dnej­šo druž­bo, tem­več pred­sta­vlja ne­var­nost za de­mo­kra­ci­jo. Za­to, pra­vi di­a­gno­za, v se­da­njem spo­pa­du ne gre več za nor­mal­no po­li­tič­no tek­mo, tem­več za boj, od ka­te­re­ga je od­vi­sna uso­da re­pu­bli­ke. Stvar ene stra­ni v tem bo­ju je stvar de­mo­kra­ci­je sa­me.

Ob­sta­ja raz­li­ka v ča­sov­ni­ci. V ZDA so šti­ri le­ta Trum­po­ve­ga rin­gel­špi­la še za­dnje skep­ti­ke v li­be­ral­nem ta­bo­ru pre­pri­ča­la o te­zah, ki so jih na za­čet­ku man­da­ta za­go­var­ja­li naj­bolj go­re­či pri­pa­dni­ki sa­mo­o­kli­ca­ne­ga »od­po­ra«. Po­sle­di­ca je kon­so­li­da­ci­ja De­mo­krat­ske stran­ke v uskla­jen sve­tov­no­na­zor­ski ta­bor, ki kljub no­tra­nji plu­ral­no­sti ka­že po­dob­ne zna­čil­no­sti blo­ko­vske po­li­ti­ke, ki mno­ge od­bi­ja pri re­pu­bli­kan­cih. Pri slo­ven­ski le­vi­ci se je po­dob­na kon­so­li­da­ci­ja po de­se­tle­tju di­ver­gen­ce in di­fe­ren­ci­a­ci­je še­le do­do­bra za­če­la.

Raz­li­ka je v iz­ho­di­šču. Med­tem ko so se ge­ne­ra­ci­je ame­ri­ških li­be­ral­cev for­mi­ra­le v pred­sta­vi, po ka­te­ri kon­ser­va­tiv­ci ni­so so­vra­žnik, tem­več zgolj na­spro­tnik v spo­pa­du, ki se od­vi­ja zno­traj spo­ra­zu­mno do­lo­če­nih okvi­rov, pro­ti­jan­ši­zem že dol­go za­zna­mu­je slo­ven­sko po­li­tič­no sce­no. Di­a­gno­za, da Jan­še­va po­li­ti­ka pred­sta­vlja ne­var­nost za de­mo­kra­ci­jo, je vse prej kot no­va. Tu­di in­tu­i­ci­ja, na ka­te­ro se opi­ra – na­mreč, da je vsa­ko de­sno sta­li­šče že predd­ver­je fa­šiz­ma – je spre­mlje­val­ka slo­ven­ske re­al­no­sti že vsaj od za­čet­ka de­vet­de­se­tih let, opi­ra pa se na ve­li­ko dalj­šo tra­di­ci­jo le­vi­čar­ske­ga (ne vse­lej de­mo­kra­tič­ne­ga, mi­lo re­če­no) an­ti­fa­šiz­ma. Di­a­gno­za se mo­ra za uve­lja­vi­tev za­to spo­pa­da­ti z dru­gač­no, a nič manj tr­do­vra­tno ovi­ro: od le­vo­sre­din­skih vo­liv­cev ne ter­ja, kot v ZDA, od­po­ve­di ča­sti­vre­dni tra­di­ci­ji gen­tle­man­ske­ga dvo­bo­ja med tek­me­ce­ma, ki se s so­de­lo­va­njem v de­mo­kra­tič­ni igri med­se­boj­no le­gi­ti­mi­ra­ta, tem­več pri­zna­nje, da je de­ček, ki je že to­li­ko­krat la­žno kli­cal na po­moč pred vol­kom, to­krat za­res vi­del vol­ka. Le da ne gre za deč­ka, tem­več za pa­stir­ja, za ka­te­re­ga smo že dav­no od­kri­li, da sam rad ukra­de ka­kšno ov­co in nje­no iz­gi­no­tje pri­pi­še vol­ku. Ker bi brez stal­ne­ga stra­še­nja pred zver­jo pa­stir že zdav­naj iz­gu­bil služ­bo, mno­gi go­ji­jo skep­ti­ci­zem do nje­go­vih ocen o vol­čji ne­var­no­sti.

Prav za­ra­di glo­bo­kih raz­lik v po­li­tič­ni kul­tu­ri je po­dob­nost tre­nu­tne si­tu­a­ci­je v ZDA in Slo­ve­ni­ji hkra­ti fa­sci­nan­tna in za­va­ja­jo­ča. Di­a­gno­za, da je zma­ga nad Trum­pom ključ­na za uso­do de­mo­kra­ci­je v Ame­ri­ki, De­mo­krat­sko stran­ko po­sta­vlja pred di­le­mo: naj po­sku­ša pro­ti Trum­pu obli­ko­va­ti čim šir­šo ko­a­li­ci­jo, ki vklju­ču­je tu­di nje­go­ve vse gla­snej­še kri­ti­ke na ne­o­kon­ser­va­tiv­ni de­sni­ci, ali naj nje­go­vo zma­go pro­ti Clin­to­no­vi le­ta 2016 ra­zu­me kot opo­zo­ri­lo, da je stran­ka za­šla pre­več na sre­di­no in de­la­vski ra­zred pre­pu­sti­la na mi­lost in ne­mi­lost de­ma­go­gov na po­pu­li­stič­ni de­sni­ci? Se je tre­ba pro­ti Trum­pu bo­je­va­ti ta­ko, da se v de­mo­krat­sko ko­a­li­ci­jo zno­va pri­va­bi od­tu­jen be­li de­la­vski ra­zred ali se na­me­sto te­ga ve­lja osre­do­to­či­ti na do­bro­sto­je­če pred­me­stne vo­liv­ce, ki so ne­koč bi­li ste­ber re­pu­bli­kan­ske vo­lil­ne ba­ze, a so le­ta 2018 za­ra­di Trum­pa mno­žič­no de­zer­ti­ra­li k sre­din­skim de­mo­krat­skim kan­di­da­tom?

Pri­mar­ne vo­li­tve ni­so da­le ja­sne­ga od­go­vo­ra. Bi­dno­va zma­ga se po eni stra­ni ka­že kot vztra­ja­nje pri sre­di­ni, pro­gram, s ka­te­rim na­sto­pa, pa oblju­blja pre­cej od­loč­nej­še le­vi­čar­ske po­li­ti­ke kot ka­te­ri­ko­li de­mo­krat­ski pred­se­dnik v za­dnjih šti­ri­de­se­tih le­tih. Hkra­ti osta­ja dvom, ali je Bi­den ti­sti vo­di­telj, ki lah­ko obe du­ši De­mo­krat­ske stran­ke – pro­gre­siv­no in teh­no­krat­sko sre­din­sko – zdru­ži v smi­sel­no sin­te­zo. A na ame­ri­ški le­vi­ci je di­le­ma ven­dar­le ja­sna, raz­pra­ve oko­li nje ži­vah­ne, pod­kre­plje­ne s teh­tni­mi ana­li­za­mi, pred­vsem pa sa­mo­kri­ti­ko.

Tu­di v Slo­ve­ni­ji lah­ko vi­di­mo sle­di po­dob­ne di­le­me. Na­vse­za­dnje Šar­še­va ko­a­li­ci­ja ni mo­gla za­ži­ve­ti na­tan­ko za­ra­di ne­sklad­ja med pri­ča­ko­va­nji in zah­te­va­mi pro­gre­siv­ne Le­vi­ce na eni stra­ni ter bolj sre­din­sko usmer­je­ni­mi si­la­mi na dru­gi stra­ni. A bi­stve­na raz­li­ka je, da se pri nas Jan­ša ni pov­zpel na oblast, ker bi s svo­jo or­ba­ni­stič­no po­li­tič­no po­nud­bo le­ve­mu blo­ku uspel iz­tr­ga­ti vo­liv­ce, ki jih ni uspel pre­pri­ča­ti s prej­šnjim, li­be­ral­nej­šim in bolj pro­za­ho­dnim pro­gra­mom. Uspel je za­ra­di raz­kro­ja le­vo­sre­din­ske po­li­ti­ke, ka­kr­šna se je obli­ko­va­la na­tan­ko v bo­ju pro­ti nje­mu. Pro­gram­ska vo­tlost an­ti­jan­ši­stič­ne »po­li­ti­ke no­vih obra­zov« med svo­je vr­ste ni mo­gla pri­va­bi­ti dru­gač­nih proi­lov lju­di kot po­či­val­ške, ki se po­ču­ti­jo ve­li­ko bolj do­ma­če v rih­ta­ško-pri­va­ti­za­cij­skem ozra­čju tre­tje Jan­še­ve vla­de, kot bi se v ka­te­ri­ko­li ko­a­li­ci­ji, obli­ko­va­ni oko­li ko­he­ren­tne vi­zi­je ra­zvo­ja, pre­mi­šlje­nih pro­gram­skih pri­o­ri­tet in po­dob­nih pe­dan­tno­sti.

Ide­ja »ko­a­li­ci­je ustav­ne­ga lo­ka«, ka­kr­šno so nam pred­sta­vi­li v za­dnjih te­dnih, se za­to v ve­li­ki me­ri spo­pa­da z di­le­mo, ki si jo je ustva­ri­la sa­ma za la­stne po­tre­be. Ime pri­ča o za­ve­sti, da bi bi­lo tre­ba k al­ter­na­ti­vi Jan­ši pri­va­bi­ti vse, ki na­spro­tu­je­jo ili­be­ral­ne­mu obra­tu v slo­ven­ski po­li­ti­ki. A za ta na­men po­nu­ja pro­gram z iz­ra­zi­to le­vi­čar­skim in eta­ti­stič­nim pred­zna­kom. V nje­nem na­sto­pu ni nič, kar bi ka­za­lo na ka­kšno od­pi­ra­nje k sre­di­ni, kaj še­le de­sni sre­di­ni. A pa­ra­doks je, da te­ga za zma­go ni­ti ne po­tre­bu­je. Pro­gram, ka­kr­šen je iz­šel iz Da­mja­no­ve­ga la­bo­ra­to­ri­ja, bi ze­lo ver­je­tno za­do­sto­val za zma­go na vo­li­tvah. Le­vi­ca pri nas, za raz­li­ko od ZDA, za­en­krat ne po­tre­bu­je po­seb­nih kon­ce­sij de­sno usmer­je­nim vo­liv­cem, da bi si iz­bo­ri­la ve­či­no v vo­lil­nih skri­nji­cah. Do­volj bi bi­lo, da obli­ku­je ne­kaj, kar spo­mi­nja na re­sen pro­gram, zanj za­sta­vi kre­di­bil­no ime in po šti­rih le­tih zno­va pre­ve­ri pod­po­ro pri vo­liv­cih. Kdor ver­ja­me, da je od uspe­ha nje­go­ve po­li­tič­ne po­nud­be od­vi­sna uso­da de­mo­kra­ci­je in se hkra­ti ote­pa teh mi­ni­mal­nih stan­dar­dov de­mo­kra­tič­ne od­go­vor­no­sti, iz­ka­zu­je fri­vol­nost, ki je ne mo­re za­kri­ti ni­ti ta­ko ime­ni­tno ime, kot je »ustav­ni lok«.

 ??  ??
 ??  ??
 ??  ??

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia