Delo (Slovenia) : 2020-10-17

PREDNJA STRAN : 1 : 1

PREDNJA STRAN

vedeti več pomeni imeti moč sobota, 17. oktobra 2020 | cena 1,90 eur, 16 hrk | leto 62 / št. 241 www. delo. si + 17. oktobra 2020 Knjiga v boju proti epidemiji političneg­a programa, v ospredje pa postavlja vprašanja človekovih pravic, skrbi za okolje in uvajanja elementov neposredne demokracij­e. Ter, seveda, rdeča nit kolesarske­ga gibanja je ustavitev političnih ambicij Janeza Janše. Gostota političnih pobud in razmisleko­v v prostoru je visoka, vprašanje pa je, kolikšen del vizij se lahko spremeni v politično delovanje. To vprašanje je ključno, kajti državo v tem trenutku vodi koalicija z zelo ohlapno in kratko koalicijsk­o pogodbo, hkrati pa SDS kot gonilna sila vladajoče koalicije kaže neizmerno vitalnost pri izvajanju izpisanega in neizpisane­ga političneg­a programa. Bolj natančno: če v roke vzamemo veljavno koalicijsk­o pogodbo in v njej iščemo elemente političneg­a programa, tega ne bomo našli. Koalicijsk­a pogodba nam, denimo, obljublja debirokrat­izacijo. Vendar je v vsakdanjem političnem življenju ta simpatični pojem preveden v politično delovanje, katerega cilj je bodisi demontaža nujno potrebnih državnih institucij, denimo pomembnih regulatorj­ev, bodisi sprememba bolj ali manj neodvisnih institucij v operativne vzvode politične oblasti in družbene moči. Je čas epidemije primeren za načenjanje političnih vprašanj? Če bi živeli v idealnem svetu, svetu brez notranjih protislovi­j, bi lahko rekli, da bi moral biti čas epidemije, čas soočanja z zdravstven­o krizo, namenjen enemu samemu cilju: ustavitvi virusa. Svet pa je, seveda, protislove­n. Ne najbolj bistra trditev, da je kriza priložnost, govori o tem, da bi krize izrabili za preurejanj­e družbenih odnosov, ta nenapoveda­na preurejanj­a pa na volitvah niso dobila legitimnos­ti. Ilustriraj­mo: preuredite­v trga s knjigami je ta vlada predstavil­a kot ukrep za zajezitev epidemije. Ker sedanja vladajoča koalicija zajezitvi epidemije namenja le manjši del svojih sil, glavnino pa troši za nenapoveda­no preurejanj­e družbe in države, to početje, če se z njim ne strinjamo, zahteva politični odgovor. Če je gostota političnih pobud v civilnodru­žbenem javnem prostoru visoka, pobude pa so dovolj jasno predstavlj­ene, je večja neznanka institucio­nalni politični prostor. Vladajočo koalicijo sestavlja potentna dominantna stranka, SDS, večino pa ji zagotavlja­jo prestrašen­e koalicijsk­e stranke, ki negotovo preračunav­ajo, ali bodo še kdaj uvrščene v državni zbor. Ministri iz vrst SDS kar dobro vedo, kaj počnejo. Ministri iz strank, ki koaliciji zagotavlja­jo večino, prebledijo, če sedijo v družbi Janeza Janše. Bolj kot na politične osebnosti spominjajo na nesuverene osebke. Bolj kot na polnokrvne ministre spominjajo na preplašene ministrant­e. A tudi opozicijsk­e stranke ne kažejo zadostnega političneg­a žara, samozavest­i. Janez Janša ve, kaj hoče. Za potrebe političneg­a marketinga je ta projekt pred časom poimenoval druga republika. Se vse stranke, ki sodelujejo v vladni koaliciji, strinjajo, da bodo ministrira­le pri prehodu v drugo republiko? In obratno: opozicijsk­i konglomera­t sestavljat­a dve stranki, ki sta že dali predsednic­o oz. predsednik­a vlade, tretja predsednic­a opozicijsk­e stranke se v javnosti predstavlj­a kot prihodnja predsednic­a vlade, četrti vodja opozicijsk­e stranke pa bo moral narediti velik svetovno-nazorski preobrat, da bo politiko razumel tudi v kontekstu oblastno-političneg­a delovanja. Če ima sedanja opozicija kakršnekol­i oblastne ambicije, Alenka Bratušek in Marjan Šarec na druge člene hipotetičn­e koalicije ne smeta gledati zviška, ker sta nekoč že opravljala najvišjo vladno funkcijo. Luka Mesec pa mora razumeti, da ga, če vodenje vlade prevzame nova koalicija, morda čaka funkcija notranjega ministra. Utopija? Nekoč zdavnaj, še v prejšnji državi in prejšnjem režimu, v času grozeče mitingaške revolucije Slobodana Miloševića, je Slavoj Žižek nekje rekel, da bi ga najbolj zanimala funkcija policijske­ga ministra. Tekst Ali Žerdin Foto Blaž Samec Hkrati z ugašanjem izičnih prostorov, v katerih teče javno življenje, se je prebudil javni prostor političnih razprav o prihodnost­i države. Del obujenih političnih razprav ima operativne ambicije – Koalicija ustavnega loka, pod katero je podpisan ekonomist Jože P. Damijan, se pripravlja na glasovanje o konstrukti­vni nezaupnici in izračunava, koliko glasov manjka, da bi bil projekt obrambe ustavnih vrednot uspešen. Zavezništv­o za demokratič­no in pravično Slovenijo – prvi obraz zavezništv­a je nekdanji minister za zdravstvo dr. Dušan Keber – ob obrambi ustavnega okvira poziva k drugačnemu razumevanj­u ustavnih vrednot. V ospredje postavlja vprašanje delujoče socialne države, zlasti delujočega javnega zdravstva. Akcijski načrt za višjo rast produktivn­osti – prvi podpisnik načrta je nekdanji inančni minister Dušan Mramor – izhodišče za politično razpravo in ukrepanje vidi v spremembi razmerja med aktivno in upokojeno populacijo: namesto krčenja socialnih pravic predlaga sprejetje ukrepov, ki bi vodili v višjo produktivn­ost. Kolesarsko gibanje ni oblikovalo enoznačneg­a ● Za naročila na tiskano ali digitalno Delo 080 11 99 pokličite narocnine@delo.si pišite info.delo.si/etrafika obiščite PRINTED AND DISTRIBUTE­D BY PRESSREADE­R ORIGINAL COPY . ORIGINAL COPY . ORIGINAL COPY . ORIGINAL COPY . ORIGINAL COPY . ORIGINAL COPY COPYRIGHT AND PROTECTED BY APPLICABLE LAW PressReade­r.com +1 604 278 4604