Delo (Slovenia) : 2020-10-17

TRIDESET LET PLEBISCITA : 15 : 15

TRIDESET LET PLEBISCITA

TRIDESET LET PLEBISCITA 15 sobota, 17. oktobra 2020 centralna@delo.si ., ., 0 2 5 K 1K51 3 s u . 51 999 b 45 b 0 0 3, V V gosteG i raelska Oolitika Ij?Fcija JMpJ arMtv za pJG iGijar ? arF 0 4 V . V 4 121453 m 4e bodo liOe tTdi Orijele karon in kilanski Orva go sta i raela Oo letiG f 1ster Oalestinsk­i od iv 2rotesti Oroti odlagalilč­T ; . l , ; E K 5> 423 , 1 2 3 1o 1 V . 51> 2od skrbnim nad orom so v (orenjskem tiskT Oo skTsno natisnili Orve liOe JGiFJ i MF pIJ pJtr? JvaGJ za MaIacijJ MGJv?IMFJ JMpJ arMtvJ ,aj j? j? z e?G?zarIa i ,a M?ji vGa ? pJtr iGi pr? GJ zaFJIa J privatizac­iji j G '1)4 D oLUoCSa 6a njuH k 8 eoHSadu se NudiUa i SaelsLa HosUa NinisUeS a HSad CenisUvo Siel raSon in pSedsed niL paSlaNenUa Dov rilansLi raSonov oCisL je poslovne naSa ve rilansLi je pSisel na povaCilo CeoHSajsLe­Ha uupana na odLSiUje spoNeniLa uidovsLiN uSUvaN Ned dSuHo sveUovno vojno ed ve dnevniN oCisLoN se Co po HovaSjal Uudi s pSedsedniL­oN ve ne sLups ine 5loCodanoN rJeIj? pJrJ M AizigIi ., ., 0 ok?tob?ra f a bi Tstre no sanirali najbolj kri tične dele slovenskeg­a gosOodarst­va bi Ootreboval­i milijonov nemlkiG mark če Oa bi v to sanacijo ajeli le mala Oodjetja tTri em iOd Oa bli T milijonov 5ako je na danalnji novinarski konEerenci reOTblilke vlade Oovedal minister a indT strijo in gradbenilt­vo idor 3ejc ko je govoril o anali i o OodkaOi tali iranosti gosOodarst­va ki jo je danes obravnaval­a vlada ? ? O nO roiiO 3ir O r na ie min eneSHije 5iceS pa je NinisUeS 4ejc dejal da Codo NoSale v sa K3 0, oktobra f V (orenjskem tiskT so OoskTsno natisnili liOe de nar ki si ga je a 4lovenijo amislil dr ogdan 1blak nan kot )amTrabi vedeli smo da so denar no Oredlogo dr 1blaka Ore nesli na tiskarske Ololče in a tisk TOorabili lest barv no stranske odtise OrednjiG in adnjiG strani morebitne no ve slovenske valTte bodo ocenili le strokovnja­ki 2oskTsno tiskanje so Ood nad orom in kar se da tiGo oOravili Oredsinočn­jim in da nes K stran b Vlada je danes sOrejela Ored log akona o i daji obve nic a OosOelevan­je i vo a 3eOTblika 4lovenija naj bi i dala a milijonov mark obve nic ki naj bi omogočile odstotno stimT lacijo a neto i vo vo na Oo djetja bodo laGko obve nice Orodajala tTdi sama i reOTbli lkega OroračTna Oa naj bi bila agotovljen­a sredstva a obresti I 8A ekest lol a Ooslovnene daSsUvo? ounosUi vidi v i daji oCve nic ali v najeNanju posojil Ne Hlede o a Laj se odlo ila Co pSi jdeliUvii elo sUSoHa te pSi deliUvi oCve nic Li jih je i dala pSejsnja vlada je naNSe sedanja vlada pSeosUa neL Sa delila UaLo da je vsa LiN podjeUjeN sLlenila poHodCo 5 UeN doLuNenUoN so se podjeU ja ave ala da se Codo spSeNe nila v usUSe ne LapiUalsLe dSuu Ce 2Sav UaLo pa je vlada oC in sLiN oSHanoN naSo ila da v svojeN oLolju najdejo ljudi Li Codo lahLo posUali pSiNeSni la ni njihovih upSavnih odCoSov n e vse Uo ne Co pSiCliuno UaLo Uudi poUeLalo HSo i podjeUjeN Li so oCve nice doCila da Codo NoSala UaLo doCljeni denaS vS niUi re lasUi veliLo poNanjLanj­e denaSja je v podjeUjih Li i vaua jo na ahod 2Sav Ua je dejal 4ejc Li iNajo najNanj denaSja k pa po anali i Nenda se najCo lje HospodaSij­o 5iceS pa je se povedal da v veliLih in sSednjih podjeUjih od neLaj ve LpU podjeUij usUvaSijo od sUoULov celoUneHa pSihodLa slo vensLe indusUSije ­aLo Co slovensLa vlada po NaHala saniSaUi UaLo UShlo Hospo aj pravzaprav pJ I jajJ t? IJv? cJG? hCno AnAaAUoU stran t 2odalOsko eOotTj če vanj ed nacijsLih pSoHSaNih uele aSn Li jih daj pSvi celoviUo Sesujejo NnoHo Colj odlo no sodelovaUi Uudi CanLe Nadaljevan­je na sUSani 5 .8 v'* ? r?M a M? J J v 2GJv?Iiji 2t?AaIi JraGi pr?i ?IJvati v bt?AaI? ,ijazi pa v ,iFJt? ariFat ra raIcJ ri o relitve je le mogoče Oriti s sOora Tmevanjem 5 0 V re Ooselni in Oresenni delavci 0rivati aAija V prJ ra ? pr? MpJ pr? vrati Ma GjaIja j? v 2GJv? Iiji vFGj g?Ii e? v?g FJt tiMJg Gj i 5iskovna konEerenca dr ,ane a rnovlka o mon nostiG relevanja Tstavne kri e v ,Tgoslaviji b Vlada je danes tTdi sklenila da bo v biroiT 3eOTblike 4love nije na TnajT ki naj bi ga kmalT odOrli dr Karel 4mo e nal Oooblalčen­ec 4icer Oa je vlada ra Oravljala tTdi o Oroble matiki odOiranja slovenskiG Oredstavni­ltev v tTjini 0jiGov Oolonaj naj bi ker 4lovenija le ni mednarodni Oravni sTbjekt Trejali OredOisi drnave kjer bo seden Oredstavni­ltva KmalT naj bi namreč odOrli Oredstavni­ltva v oskvi 8asGington­T 2ragi 3imT?? 0eterletov­a vlada je o?ravnavo predloga o privati aAiji podjetij včeraj končala nenavadno hitro Ali to pomeni da vsi njeni član, sprejemajo vse rešitve ki jih ponuja tudi tiste torej ki so prejšnji teden dokivele pravi ognjemet napadov prav njihove strani kot na primer členi o reprivati aAiji ali interni privati aAiji Ali pa je ra prava tudi aradi kategoričn­osti podpresedn­ika -enAingerja ko ere a temeljne usmeritve privati aAije daj presahnila pa ?o toliko ?olj inten ivno i ?ruhnila v skupščinsk­i proAeduri akor koli ke s tem da ?i ke kar na sejo vlade prišel posredovat kakšen strankarsk­o preveč vnet in privrken član repu?liškega predsedstv­a d kot se je tudi ke godilo d se na vladi tokrat niso srečali istemski akon ki ?o potegnil dokončno ločniAo med prejšnjim na druk?eni lastnini temelječim gospodarst­vom in postavil temelje a pot v trkni sistem ?o anesljivo še predmet strastnih ra prav (n o?tok? o kriviAah ke storjenih in tudi tistih ki jih ?o nedvomno prinesel akon sam oAialne ra seknosti akona so vse prej kot anemarljiv­e domnevne nevarnosti ki se po mnenju nekaterih skrivajo a poo?laščenima organoma agenAijo in skladom pa vredne čim ?olj temeljiteg­a ra čiščevanja letudi veni le kot ši?ko opravičilo ?o o? tem akonu in v ra pravi o njem vendarle tre?a upoštevati dejstvo da privati aAijo v takem o?segu kot čaka naše in druga realsoAial­istična gospodarst­va ra viti svet nikoli ni srečal -AhaniAisti­čno prev e manje tujih modelov torej tudi tem primeru ne pride poštev (n če ke uradni avtorji akona sami pri navajo da se prav aradi tega napakam ne ?o mogoče v Aeloti i ogniti ?i ?ilo to modro v eti tudi kot pova?ilo k ustvarjaln­emu dograjevan­ju akona stran 9 )liHoSijevi eN in se najCSu sSe al ve niN seLSeUaSje­N a u nanje adeve udiNiSjeN .on aSjeN raSona pa je povaCil podpSedsed­niL 5 54 5SCije Du san ihajlovi NoSda si Co sel v i* oHledaU ripad da Ci se doNenili o HSadnji sUanovanj v Saelu 1CisLa pSiUeHujeU­a po oSnosU saj se je pSviLSaU po leUih Ho dilo da sUa ,uHoslavijo oCisLala HosUa i i SaelsLeHa poliUi neHa vSha 2alesUinsL­o veleposlan­i sUvo v eoHSadu pa je v ve i s raSonoviN oCisLoN pSi nas oC javilo spoSo ilo v LaUeSeN je Ned dSuHiN Se eno da je do Ue Ha pSislo pSav v asu Lo je pale sUinsLo ljudsUvo na asedeneN o eNlju i posUavljen­o najhujsiN SepSesijaN in NedUeN Lo sveU oCsoja i SaelsLa LSiNinalna deja nja 54 5SCija spSejeNa v HosUe eneHa od najColj nanih UvoScev poliUiLe SepSesije in poLolov oktobra f onnosti a Oolitično relitev jTgoslo vanske kri e le vedno so Volitve ki jiG morajo i Oeljati v ltiriG reOTblikaG same Oo sebi sicer ne bodo ničesar relile vendar Oriča kTjem da bodo njimi Tstvarjene noveni ra mere nove strTktTre oblasti da bomo dobili nove Oartnerje a Oogovore 2rava Oogaja nja med reOTblikam­i se namreč le sOlo niso ačela 5a Oa morajo temeljiti na Ori nanjT samostojno­sti in vseG jTgoslovan skiG reOTblik TOoltevaje seveda tTdi t da je mogoče veliko inte resov Trejati skTOno in sOora Oora Tmno 2omilolčen­i obsojenci se ne vračajo ari Jr J ravIa vajJ g?tv?ricJ Fi Ii JG J z reaGa giMtaV Ia MvJ J i sLlicanisL­lic pSedvseN na pSosnjo sUevilnihs­Uevi novinaSjev je ,ane DSnovseLDS­ni najpSej odHovaSjal na vpSasanja pove ana odhodoN s seje pSedsedsUv­a 5(4, Dejal je da se vedno veSjaNe v Nou nosUi dialoHa Na sUSinja pa se neLaUeSiNi lani pSedsedsUv­a dSuave Li vsiljujejo LoncepU USde uniUaSne GedeSacije saj UaLsna Se siUev pelje v doLon no Sa deliUev dSuave in se poHlaClja LSi o v ,u Hoslaviji LaS je poUSdilo Uudi 6aLo je na danasnji UisLovni LonGeSenci dejal dS ,ane DS novseL lan ve neHa pSedsed .astnik ladje OreteOel lTlkega kaOitana 1 ,ane rnovlek je OoTdaril da bi morali Ored volitvami v OreostaliG ltiriG reOTblikaG a katere OričakTje da bodo demo kratične doseči Oremirje in se v drnati aostrovanj­a mednaci onalniG odnosov DSuHi veliL sanacijsLi aloHaj o LaUeSeN je Sa pSavljala vlada danes pa so slovensLe uele aS ne se lasUi jesenisLa in sUoSsLa Li aposlujeUa sLupno lju di 8lada seje odlo ila da jih ne Co pSepusUila sUe aju aNpaL sa niSala 6o pa Co poNenilo UaLo Lauejo Uudi c­inseZeve sUudi je Cli u odsUoUno Nanjsanje aposlenih in SadiLalno Nanjsa nje a odsUoULov poSaCe sc s iraIgaI j? pr?vaeaG pr?v?g t riMtJv pa pr?pJv? pGJv ? Ii iia pJ J sUva i 5lovenije Lo je HovoSil o Sesevanju poliUi ne LSi e v ,u Hoslaviji UoSLovi seji dSuavneHa pSedsedsUv­a in svojeN odhodu s Ue seje Na UisLovni LonGeSenci v v b 0a vOralanje ali je mogoč vo jalki Tdar je dr rnovlek de jal da kaj takega ne bi relilo ,Tgoslavije amOak bi odnose samo le Ooslablalo 5o bi bilo veliko tveganje tTdi a tistega ki bi i Oeljal Tdar 5oda ali bi do Tdara Orillo je enako vOrala nje kot bi me vOralali ali bo jTtri v drnavi Ootres je odgovo ril ,ane rnovlek 0a govori ce da Oredsedstv­o 4 3, ni več vrGovni Ooveljnik oboroneniG sil amOak da je to generallta­b Veljkom Kadijeviče­m na čelT je dr rnovlek odvrnil da bi to Oomenilo da je bil vojalki Tdar ne i veden stran pot nas lahko pripelje i .A . - 1A80 ) ) sedanje kri e (Foto: )ane 8rneA 2redsednik Tkrajinske vlade mora odstoOiti Konec akonske ve e med 5K in ininvestom NeNiS v ­ninsLi LSajini naSas a Več ačasniG TkreOov .očeni seji obeG skTOlčinsk­iG borov 3ebalans ve nega OroračTna s na milijarde dinarjev Kosovska OobTda a obnovitev TstavniG Oravic 4kTOina kakiG ltTdentov je Orekinila gladovno stavko vendar njiGov boj le vedno ni končan ;nak 5V KoOer aOodistria i ginil s Oretennega dela televi ijskega omrenja 2rotest italijansk­e redakcije vina juHoslovan­sLeHa GedeSali Na opSavljala svojo GunLcijo in uveljav ljala pSavice in dolunosUi Li ji jih pSi nava veljavna usUava 5(4, NjeHova ahUeva v Sesnici poNeni da naj Ci LoU neusUavne Sa veljavili Koliko resnice je v govori caG da naj bi ra glasili Ooli tično avtonomijo 4rbov 1D N r' D12 5N ' 1D N r') D12 5N ­ K12 3 oktobra f oeOrav je bila Oredčasna ločitev 5V KoOer aOodistria in erlTsconij­eve drnTbe ininvest naOovedana in Oriča kovana je kot strela jasnega Orillo sOoročilo ininvesta da na njiGovi mreni ki Oredvaja lOortni in komercialn­i Orogram ne bo več naka koOrske televi ije 5K 5o v bistvT Oomeni da so 5V KoOer aOodistria brisali večine italijansk­ega o emlja saj bo odslej signal koOrske televi ije v taliji viden le na območjT Trla nije ,Tlijske krajine torej Orek omrenja ki je last trnalkega 2on teca 1(3 oktobra 2otem ko so sOremenili aOoredje sej tako da naj bi jTtri najOrej imenovali 4tiOeta esiča a člana kolektivne­ga drnavnega vodstva so bile agotovljen­e monnosti da sta oba skTOlčinsk­a bora danes nadaljeval­a delo na ločeniG sejaG 1Oravila sta Oomembne naloge s Oodročja akonodajne dejavnosti in sOrejela več akonskiG besedil i drTgega reEormnega svennja 14KV oktobra f VrGovni sovjet krajine je sOrejel skleO o odstoOT Oredsednik­a Tkrajinske vlade Vitalija asola o Orvega decembra bo Oosebna komisija OroTčila vOralanje nacionali acije Oartijske in komsomolsk­e lastnine OriGodnje leto Oa bo vsenarodni reEerendTm o aTOanjT reOTblilke­mT OarlamentT 4kTOina okrog ltTdentov je Orekinila gladovno stavko vendar OoTdarjajo da se je njiGov Oolitični boj lele ačel ­N N oLUoCSa ­oU sNo neuSadno i vedeli Co 5SC sLi naSodni sveU v Cliunji pSi hodnosUi Sa Hlasil poliUi no av UonoNijo 5SCov na *SvasLeN 6o naj Ci Cil neLaLsen odHovoS na pSedloH LonGedeSal­ne po HodCe Li jo je pSipSavila 4e puCliLa *SvasLa 5esUaneL i vSsilneHa odCoSa 5SCsLe deNoLSaUsL­e sUSanLe na LaUeSeN naj Ci danes spSeje li pSedloH usUavne uSediUve sUa Uusa 5SCov na *SvasLeN so pSelouili na po nejsi as Ni pa noCeneHa dvoNa da Ci NoSeCiUna Sa HlasiUev poli Ui ne avUonoNije 5SCov na *S vasLeN pov So ila nove aple Ue v hSvasLo sSCsLih odnosih javo 5UipeUa esi a da Co *SvasLa najveSjeUn­eje s policij sLiNi NeUodaNi naSedila Lo nec sedanjiN neNiSoN v ­nin sLi LSajini si Uu Sa li no Sa la v eSajsnje doHajanje v ve ni sLups ini aUo Ci NoSala juHo slovansLa sLups ina na juUSisnji seji UaLo GedeSalno LoU LonGede Salno asnovo oCSavnavaU­i ena LopSavno a daj so Sa liLe Ned sSCsLo UeS slovensLo hSvasLo Sa li ico Sesevanje usUavne LSi e v ,uHo slaviji veliLe da Ses ni NoHo e HovoSiUi o LaLSsneNLo­li Cliue vanju 6oda dSuave ne Sa padejo elo hiUSo saj je USeCa najpSej poisLaUi odHovoSe na sUevilna vpSasanja LoU so eLonoNsLe posledice dolo iUev Neja in NednaSodno pSi nanje Dodal pa je da Ci Cilo oC saNosUojno sUi in suveSenosU­i SepuCliL Uudi spoSa uNevanje CisUveno lauje Na vpSasanje o vloHi nUeja aSLovi a v sedanjih Sa NeSah je dS DSnovseL dejal da njeHov eLonoNsLi pSoHSaN ne Co v dS ual e se Codo nadaljeval­i seda nji poliUi ni UoLovi ,D 87­'. v b 1(3 oktobra 5a njTg ;ve ni bor skTOlčine 4 3, je danes i volil a novega člana ; 4 4abrijo 2ojskiča kije bil doslej OodOredsed­nik i vrlnega sveta osne in )ercegovine ; nje govo i volitvijo so i OoOolnili vr el v ve ni vladi ki je nastala Oo od GodT nevada Tje inoviča a jT goslovansk­ega veleOoslan­ika v ; ve ni CoS je spSejel ve spSe NeNC aLonsLih pSedpisov Ned njiNi Uudi dopolniUve aLona o po djeUjih Li adevajo UaLo iNenova no LonLuSen no Llav ulo a vodil ne oSHane 6aLo Codo podjeUja v pSihodnje uSejala Uo vpSasanje s svojiNi aLUi 5 spSeNeNCaN­i a Lona o Ginan neN poslovanju so olajsali polouaj podjeUjeN Li poslu jejo SaLoN ­uvajUoN in ­uCo pa Uudi LNeUijsLiN podjeUjeN uaSa di suse 6eN LoleLUivoN so naNSe oNoHo ili da se i oHnejo sUe aju e i Ueh v SoLov i Lauejo doCi eL Li pSeseHa polovico USajnih viSov sSedsUev CoS SepuCliL in poLSajin je spSejel LaS deveU pSedpisov v oCliLi a asnih uLSepov ve ni CoS pa ve poNeNCnih aLonsLih spSe NeNC in dSuHih doLuNenUov Naj poNeNCnejs­i je nedvoNno SeCa lans ve neHa pSoSa una s LaUeSiN se je leUosnji oCseH ve ne ClaHajne pove al s na NilijaSde di naSjev )Se UoSej a pove anje ve neHa pSoSa una a NilijaS de dinaSjev najve ji Los Ue jpoHa ei Co doCila ,. sledijo pa ji inUeSvenci­je v HospodaSsU­vu ve na ClaHajna pa se Co napolnila ne da Ci se pove ali pSispevLi SepuCliL in poLSajin 8 CoSu SepuCliL in poLSajin je vojvodinsL­a deleHacija ahUevala naj Ci ue na pSihodnji seji uvSsUili v dnevni Sed poseCno poSo ilo 5 o ne i polnjevanj­u leUos nje eLonoNsLe poliUiLe in v SoLih a Uo s poseCniN poudaSLoN na LNeUijsUvu 1 iUno so s UeN hoUeli povedaUi da je USeCa Uudi vladi pSi pisaUi pSecej LSivde a sedanje Sa NeSe DeleHaUi se niso sUSinjali s UeN da Ci poseCej oCSavnaval­i saNo eno HospodaSsL­o dejavnosU saj so Sa NeSe v celoUneN Hospo daSsUvu i Sa iUo slaCe Na Loncu so se odlo ili a Saci onalnosU ­oU je dejal vodja sloven sLe deleHacije aSUin linaS ni Ci sUveno pod LaLsniN naslovoN Co do Laj uvSsUili v dnevni Sed UeNve je nujno da pSoCleNe UeLo e eLo noNsLe poliUiLe in uSesni evanje SeGoSNe vseNi UeuavaNi Li jih spSeNljajo iNpSej uvSsUijo na dnevni Sed delovnih Ueles in saNeHa CoSa njo usUavo usLladiUi s spSejeUo deLlaSacij­o o dSuavni suveSenosU­i 4epuCliLe 7LSajine 8 osLvi je se vedno poseCna deleHacija uLSajinsLe­Ha paSla NenUa Li sc o vpSasanjih sluue nja vojasLeHa SoLa Ned dSuHiN poHovaSja Uudi v sovjeUsLeN oCSaNCneN NinisUSsUv­u 2od pSedsedniL uLSajinsLe­Ha paSla NenUa 8ladiNiS )Sinev Li je na elu oNenjene deleHacije Neni da uLSajinsLa poliUi na dSaNa se ni doseHla vShunca NajUeuje sele 5 sLlepoN poseCne paSlaNen UaSne LoNisije se je LoU Laue Lon al sele pSvi LSoH apleUene poliUi ne LSi e v dSuHi najve ji sovjeUsLi SepuCliLi 5Lupina sUu denUov Li je Hladovno sUavLo a ela oLUoCSa je i javila da ni Sa loHa a adovoljsUv­o nad pSviNi uspehi 5Llep paSlaNenUa je LoNisija i dala sele po vse sUSansLi pSesoji sUudenUsLi­h ah Uev LoU Laue pa je odlo ilno vlo Ho odiHSala lasUi sLSC a dSavje sUudenUov NeNalo jih je naNSe v USajalo pSi Hladovni sUavLi CSe vode in njihovo dSavje je Cilo po Nnenju i vedencev ue oHSo ueno 5Llep a leUo Uudi pSedvi deva i vedCo splosneHa SeGeSen duNa na podlaHi njeHovih Se ul UaUov pa Co Seseno vpSasanje no vih voliUev do Lonca pSihodnjeH­a leUa 2Si vojasLih vpSasanjih pSedvideva sLlep saNo pSosUo voljno sluuenje v sesUavi aSNade unaj uLSajinsLi­h Neja 2aSla NenU NoSa do deceNCSa spSejeUi aLon o alUeSnaUiv­neN sluuenju vojasLe sluuCe ­o sLlep HovoSi o noveN ve neN doHovoSu pSavi da Ci Cil LaLS senLoli podpis UeHa pSed spSejeU jeN nove SepuClisLe usUave pSe naHljen 2aSlaNenU NoSa do deceNCSa usUanoviUi poseCno LoNisijo Li Co pSou ila vpSasa nje nacionali acije paSUijsLe in LoNsoNolos­Le lasUnine 5Llep Uudi Sa Hlasa i javo pSedsedniL­a vShovneHa sovjeUa SepuCliLe .e onida ­Sav uLa o odsUopu pSe NieSa hLSaUi pa nalaHa da se vladna LSi a Sesi v usUavnih oLvi Sih Da Ci Cila NoHo a i polniUev oNenjeneHa sLlepa NoSa paSla NenU do noveNCSa doseda Ne a nas do avHusUa (i ninvesU je Uudi spoSo il da Co sposUoval poHodCo in do de 1dlo iUev (ininvesUa je pov So ila veliLo Nede in neHoUo vosUi Ned delavci LopSsLe Uelevi ije saj se avedajo da je Lo NeScialni pSoHSaN pSinasal LaS odsUoULov vseh pSihodLov Lo pSsLe Uelevi ije 5 UeN da je (i ninvesU doLon no CSisal naL 6­ i oNSeuja Li je poLSivalo pSiCliuno odsUoULov iUalijan sLeHa o eNlja je seveda povseN Sealno pSi aLovaUi da Codo a eli hiUSo LopneUi pSihodLi Li so jih pSejeNali oddajanjeN pSo HSaNov pSeL (ininvesUov­e NSeue .o iUev je posUala nei Ceuna s spSejeUjeN noveHa aLona v Ualiji epSav Ua eSlusconij­evi dSuuCi dovoljuje da CiSa SeLla b 0a odločitev ininvesta so Orvi reagirali člani italijansk­e re dakcije koOrske televi ije ki v svojem sOoročilT oOo arjajo da ima laGko nenadna in eno stranska odločitev ininvesta ne gativne Oosledice a Tresničeva nje interesov italijansk­e narod nostne skTOnosti v ,Tgoslaviji vse aLUe in uvedene uLSepe Li so v naspSoUju s sedanjo usUavo 5(4, ­oU je dejala pSedsednic­a CoSa oHdana )luNa k.evaLov Codo Uo poCudo poslali odCoSu a dSuu CenopoliUi ne odnose Li jo Co No Sal oCSavnavaU­i v sLladu s celoUniN pSoHSaNoN a odpSavo usUavne LSi e v dSuavi DeleHaUi ve neHa CoSa so spSe jeli pSedloH naj Ci v sLups ini 5(4, usUanovili poseCen odCoS ve neHa CoSa a svoCos ine in loveLove pSavice 8e na sUSani b 1(3 oktobra 5a njTg f 2redsedstv­o 4 3, je danes v ve no skTOlčino Ooslalo Oismo v katerem med drTgim Oile e2red sedstvo 4 3, je ve no skTOlčino obvestijo da je sOrejelo Oredlog Oo katerem naj bi Oredsednik Ored sedstva 4 3, dr orisav ,ovič v imenT Oredsedstv­a govoril o seda njem Oolitičnov­amostnem OolonajT in aktivnosti­G Oredsedstv­a 4 3, a odOravo jTgoslovan­ske kri e v ,T goslaviji na skTOni seji ve nega bora ter bora reOTblik in Ookra jin ki bo oktobra leta Oo skTOni seji borov ve ne skTOlčine na kateri bodo ra glasili člana Ored sedstva 4 3, i 3eOTblike )rva lke 2redsedstv­o 4 3, Gkrati oOo arja da je treba Ori obravnavan­jT Orograma aktivnosti a Tresničeva nje sOrememb TstavniG odnosov v 4 3, aradi odOrave Tstavne kri e Orva točka dnevnega reda sejo ve nega bora TOoltevati da je dokTment orientacij­ske narave in da ga bo torej treba le sOremi njati in doOolnjeva­ti d ceNCSa leUos poSavnal vse oC ve nosUi do 668 ­opeS a podisUSia pa Co od njeHa ahUe vala pla ilo Uudi a oCdoCje do avHusUa 61­7 '4 sLSCljenos­Ujo 8e na sUSani ) ,Ttri v Orilogi Mi i iIi pJMtJpagi iI G?I i ndSej 2o ni Kdo ima kljTč od jTgoslovan­ske devi ne blagajne V( A,() -A , .,7 ., N oLUoCSa k Na danasnji seji sveUa 8iCa GilNa so se ue UaLo nejasne Sa NeSe v 8iCi se Colj apleUle re pSeden je lahLo sveU o eNeSLoli sLlepal so sejo apusUili USije la ni noUSanje deleHacije in UaLo oneNoHo ili nadaljnje delo 4a NeSe so se vedno LSiUi ne 8iCin Sa un je CloLiSan delavci ne doCivajo niUi ajaN enih pla DiSeLUoS 8iCe jv odsUopui ,osip ­osuUa je Colel in pSedsedniL sveUa ,oue 1sUeSNan je a njeHo veHa naNesUniLa pSedlaHal vodjo HospodaSsL­o Sa unsLeHa seLUoS ja ,ane a aSLolija te Ned Sa pSavo so Cili deleHaUi delav cev oHoS eni HovoSili so celo o Gi i ni odsUSaniUv­i vodsUva ­Nalu aUeN so sejo apusUili ,ane aSLoli je oNenil da v 8iCi uSejajo sUvaSi posUopa i in lenuhi ,oue 1sUeSNan pa je do dal da NoSajo NedseCojne od nose v 8iCi saNi uSediUi 8e ina se nav o ih se je na Loncu neLa Lo sUSinjala da 8iCa ne pSed sUavlja le slovensLe GilNsLe Lul UuSe nasploh in da je se veliLo sposoCnih usUvaSjalc­ev Li Codo na UeN LulUuSneN podSo ju de lovali , r pSihaja LajUi poslanci NoSajo v LSaULeN pSou iUi vpSasanje Ho spodaSsLih SeGoSN o iSoNa pSe hod L USHu ed dosedanjiN a sedanjeN LoNisij in LoNiUejev ve neHa paSlaNenUa Li so oCSavnaval­i pSedsednis­Li Lon cepU UeNeljnih usNeSiUev sUaCili acije naSodneHa HospodaSsU­va i je naNSe uLSajinsLi poslanec ue dejal da Co njeHova SepuCliLa pSipSavila lasUen LoncepU pSeho da L USHu * . 24'*6 ija 4epovu irektorjev se ne sOlača aOreti 1bisk belorTske delegacije 0ogovor Vitomirom rosom .,7 ., N oLUoCSa k 1d do oLUoCSa se Co v 5loveniji na povaCilo pSedsed niLa slovensLe vlade .oj eUa 2e UeSleUa Nudila peU lansLa dele Hacija 5veUa NinisUSov eloSusLe sovjeUsLe socialisUi ne SepuCliLe 518 N 554 Li jo vodi pSedsedniL 8je eslav ( ­eCi Na danasnji seji je LosovsLi dele HaU ,usuG ­elNendi dal poCudo naj Ci ve ni CoS po lenu poslov niLa spSejel Sesolucijo o ponovni uveljaviUv­i usUavnih Sa NeS v 5 2 ­osovu seveda na podlaHi veljavne usUave 5(4, 6aLo Ci oNoHo ili da Ci 5 2 ­osovo LoU dSuuCenopo­li Ui na sLupnosU in LonsUiUuUi­vna pS leLsandeS ajU Q I M Tn MJN NR -ikrohit 5lava 2aSUli N M TA IDM G OQ NlMNR l upil lokal do?il ?aVon ok Q nTM M J . aj ?o )eseniAami .ada ei 4amo le Kramberger je relitev Klobasa ima dve Oolovici dr 3TOel re o novoNesLeN 2ioniSju ,) ,)A.A okto?ra d (van ram?erger je nekaj meseAev miroval cda ne ?odo rekli komaj smo gor prišli pa nas ke ram?erger meče s stolovb anes pa je sprego ril pred 0rešernovi­m spomenikom v ,ju?ljani kjer se je ?ralo nekaj sto ljudi je predstavil svojo stranko .arodna ve a o iroma ,judska stranka ki jo vodi )oke rankar (govori osem tujih je ikov ckar je pet več kot 0eterleb ima menda e članov in je tako tretja najmočnejš­a stranka na lovenskem (van ram?erger ki namerava vnovič kandidirat­i a predsednik­a pa o sedanji vladi ne misli nič do?rega c0eterle misli da ?omo samo molitvijo kam prišli pa ni res temveč samo delom b pravi ram?erger c0okojni ito je veliko potoval ampak 0eterle ga je v pol leta dol udaril 0od komunisti je ?ilo hudo pod emosom pa je se sla?še Včasih so samo komunisti kradli daj pa vsi emos ne ?o več dolgo o ?odo svo?odne volitve pa ?o slovenski narod rekel: komunisti ni šlo emosom tudi ne samo še ram?erger je rešitev b ako vsaj misli kandidat a očeta naroda (- 0 foto: )ane 8rneA in ačel se bo 0ogovor dom 1avnikarje­m j(4 N­( 746 21 (4 N­( 7467i polip nesUeUo lovLaNi aSijan loCec noviG tTjiG knjig ankarjev dom f mivljenje in smrt .eonarda ernsteina ? JMpJ r ?Gig vpG?t?I t i v MFrivI? pJMG? Mi DN! !? Pridejo trenutki, ko se je treba odločiti Že kmalu po prvi pobudi za plebiscit slovenska politka na to vprašanje ni imela enotnega pogleda Anketa Dela v Strasbourg­u. Druga je reinterpre­tacija zgodovine. Vzpostavit­i nove odnose tako, da pri tem ne povzročiš novih krivic, je zelo težko. Pobude o razpisu plebiscita za samostojno državo Slovenijo zato nismo predstavil­i z namenom nekega trženja, ki gre v prid novemu volilnemu ciklusu. To smo storili zelo odgovorno in pri tem poslušali, da ta ideja ne bi bila le naša posest, ampak skupni dogovor vseh strank.« da sprejmemo takšno zakonodajo, in ravnamo tako, kot je v interesu Slovenije.« Na začetku oktobra pred tridesetim­i leti je Socialisti­čna stranka Slovenije, ki jo je takrat vodil Viktor Žakelj, v slovenski skupščini predlagala razpis referendum­a oziroma, kot smo zapisali v 12. oktobra 1990, »ponudila v razmislek predlog, da bi republiška skupščina še pred sprejetjem nove slovenske ustave razpisala plebiscit ljudstva Republike Slovenije za življenje v lastni, samostojni in suvereni državi«. Možnost manipulaci­je Vika Potočnik iz ZSMS-Liberalne stranke pa je v tej anketi povedala, da nimajo nič proti takšni vrsti izjavljanj­a, vendar jih moti, ker ni izpeljanih in predstavlj­enih družbenih ter ekonomskih posledic. »Dokler javnosti oziroma vsakemu posameznik­u, ki bi se moral odločiti, niso povsem jasne te posledice, bi lahko bil plebiscit tudi manipulaci­ja ljudi,« je še izjavila. Proti plebiscitu pa se je izrekel Vitomir Gros iz Liberalne stranke. Dejal je, da ne podpirajo plebiscita, ampak se zavzemajo za samoodločb­o Dela Delu Kaj dobimo s plebiscito­m? V tistem času sekretar za mednarodne odnose oziroma zunanji minister in predsednik Slovenske demokratič­ne zveze ni imel enakih idej kot Žakelj. »Plebiscit o samostojni Sloveniji ni nemogoč in Veso Stojanov Predlog najprej, piše v Delu, ni doživel hujših nasprotova­nj, poslanci družbenopo­litičnega zbora so ga celo uvrstili med teme, s katerimi se bodo ukvarjali na eni od prvih sej. A je tema plebiscita dober teden dni po predlogu socialisto­v, kot je to zdaj že v navadi, razdvojila slovensko politiko in njene politične prvake, zato so z nekaterimi med njimi naredili krajšo anketo. Vzpostavit­i nove odnose tako, da pri tem ne povzročiš novih krivic, je zelo težko. Pobude o razpisu plebiscita za samostojno državo Slovenijo zato nismo predstavil­i z namenom nekega trženja, ki gre v prid novemu volilnemu ciklusu. Brez vprašanja posesti Viktor Žakelj Takratni predsednik predlagate­ljev Viktor Žakelj je ošvrknil Demos, ker njihove pobude niso takoj pograbili: »V naši stranki dveh stvari nikoli nismo spolitizir­ali. Prva je odnos do Jugoslavij­e, saj smo se zavedali resnosti te problemati­ke, ki ima veliko realnih dimenzij – političnih, ekonomskih, obrambnih … Nekateri so to veselo počeli. V Demosu so svoje odcepitven­e apetite želeli uresničiti nekako takole: zjutraj bomo sprejeli zakon, popoldne se bomo odcepili in zvečer bomo večerjali nič nimam proti njemu. Vendar se mi zdi, da to trenutno ni najbolj racionalna opcija. Vprašanje se namreč postavlja, kaj dobimo s plebiscito­m, česar še nimamo. In drugo vprašanje: ali je mogoče izvesti plebiscit, če nastopi prava krizna situacija? Predvsem imamo podlago za samostojno ravnanje že v deklaracij­i o suverenost­i, sicer pa smo največ dosegli z amandmaji k slovenski ustavi. Tu imamo popolnoma proste roke, slovenskeg­a naroda. Osamosvaja­nje naj bi potekalo »po tem vrstnem redu: najprej bi sprejeli deklaracij­o o samostojno­sti slovenske države skupaj z ustavnim zakonom, ki bi uvedel določen ustavni red; nato bi sprejeli novo slovensko ustavo in na podlagi te državljans­ki zakon; šele nato je mogoče izvesti samoodločb­o naroda, ki jo zaradi mene lahko imenujemo tudi plebiscit,« je še dejal Vitomir Gros. Ivan Kramberger PRINTED AND DISTRIBUTE­D BY PRESSREADE­R PressReade­r.com +1 604 278 4604 ORIGINAL COPY . ORIGINAL COPY . ORIGINAL COPY . ORIGINAL COPY . ORIGINAL COPY . ORIGINAL COPY COPYRIGHT AND PROTECTED BY APPLICABLE LAW