Kritikom dokazala, da si zasluži uspehe
Slovenska boksarska šampionka v pogovoru za Delo o dvoboju s Chris Namus, prestižnem združenju WBC, kritikih, načrtih ...
Donauwörth – Po veliki sobotni predstavi in osvojitvi treh šampionskih pasov je Ema Kozin pozno v noč prejemala čestitke tujih boksarskih kolegov, trenerjev, sodnikov in funkcionarjev. Med njimi je študentka 3. letnika finančne matematike na fakulteti za matematiko v Ljubljani spregovorila o dvoboju s Chris Namus, prestižnem združenju WBC, kritikih, načrtih ...
Takoj po zmagi ste izjavili, da se počutite, kot da bi priplezali na vrh gore. Kako ste videli dvoboj? Borba je bila naporna in vse ni teklo gladko. Toda z natančnimi udarci, s katerimi sem ji večkrat pretresla glavo, sem dobi(va) la dodatno energijo. Iz runde v rundo sem bolj uživala in čedalje močneje čutila, da se bližam trenutku, ko mi bo sodnik v znak zmage dvignil roko. A sem morala ostati do konca zbrana, še naprej poslušati trenerja Rudija Pavlina in Redža Ljutića ter slediti zastavljeni taktiki.
A začelo se ni najbolje, saj vam prireditelji za prihod v ring niso zaigrali želene pesmi T.H.O.R. od Siddharte.
Rudi me je že pred dnevi opozoril, naj se ne vznemirjam, če mi ne bodo zavrteli prave pesmi. In res sem bila tako osredotočena, da sem pred sabo videla le začetek dvoboja, s katerim sem imela – kot že večkrat prej v uvodnih rundah – določene težave. Znova sem začela preveč previdno in tekmici dovolila, da je začela narekovati ritem, namesto da bi sama prevzela pobudo. Ko sem po nekaj minutah pridobila zaupanje vase, je bilo vse lažje.
Na obrazu se vam ne pozna, da ste imeli 10-rundni dvoboj. Ste sploh prejeli kakšen močnejši udarec?
V 9. rundi me je enkrat dobro zadela pod rebra ter mi za trenutek vzela sapo in nekaj energije. Takrat sem si rekla: »Pametno preživi še to rundo in zmage ti nihče več ne bo vzel.«
Zdaj ste na svetovnem vrhu, saj zveza WBC velja za najuglednejšo v profesionalnem boksu.
O tem šampionskem pasu sem dolgo sanjala, zdaj sem ga tudi osvojila. Verjetno se bom še nekaj noči zbujala in se ga hodila dotikat, da bom preverila, ali je vse to res.
Dodatno motivacijo so vam verjetno dali kritiki, ki so se vas lotili po lanski zmagi nad Švedinjo Mario Lindberg, kajne?
Vedno se bodo našli ljudje, ki te bodo kritizirali. Jasno mi je, da nikoli ne moreš ustreči vsem. Vem, da pred letom dni v Stožicah nisem boksala tako, kot znam, a vseeno menim, da sem bila boljša in da sem Lindbergovi zadala več čistih udarcev kot ona meni. Zaradi tega so me določeni komentarji res prizadeli. Najpozneje zdaj sem dvomljivcem dokazala, da si zaslužim vse te uspehe.
Glede na mladost imate verjetno še rezerve.
Zadovoljna sem z napredkom, izboljšala sem se na več področjih, z Rudijem in Redžom smo odlično zastavili delo in nadejam se, da bomo nadaljevali v takšnem slogu in izčrpali moje rezerve. Obema sem izjemno hvaležna.
Kot nam je omenil Pavlin, vam bo dal nekaj dni prosto. Kako jih boste preživeli?
Ker smo imeli zaradi dveh preložitev dvoboja z Namusovo izjemno dolge priprave, nam bo počitek vsem dobro del. A bo treba že kmalu spet zavihati rokave.
Ali že pogledujete naprej? Verjamem, da se mi bodo odprla kakšna vrata, kar zadeva pokrovitelje in nadaljnje odmevne dvoboje. Še kar nekaj zanimivih imen je, s katerimi bi se rada pomerila.
V mislih imate verjetno Američanko Claresso Shields in Nemko Christino Hammer.
Da, toda onstran Atlantika je še nekaj zanimivih boksark.
Kam boste dali prestižni šampionski pas združenja WBC? Najprej ga bom imela kar na mizi, da ga bom imela ves čas pred očmi. Nato ga bom postavila v vitrino, na častno mesto, na najvišjo polico.