Odziv na krizo naj spremeni energetiko
Ničesar ne smemo pustiti zadaj, treba bo poskrbeti tudi za prehod industrije
Energetika je v pandemiji covida-19 doživela največje motnje v desetletjih. Glavni zmagovalec so sončne elektrarne, za katere je kapital poceni. A za doseganje ciljev ne smemo ničesar pustiti nedotaknjenega, pravijo v IEA.
To je burno leto za svetovni energetski sistem, pravijo v Mednarodni agenciji za energijo (IEA). Covid-19 je pustil brazgotine, ki se več let ne bodo zacelile. Od odziva vlad bo odvisno, ali bo okrevanje po krizi pomagalo ali pa škodilo prizadevanjem za pospešitev prehoda do čiste energije.
Svetovni energetski pregled za leto 2020 kaže, da bo senca krize segla daleč, svetovna poraba energije se bo ob veljavnih politikah držav vrnila na predkrizno raven leta 2023, a ne, če se bo pandemija nadaljevala in porabo še znižala. V tem primeru se bo predkrizna poraba vrnila šele leta 2025. Temu bodo sledile tudi nizke cene nafte in plina, napovedujejo v IEA, a hkrati opozarjajo, da so padle tudi naložbe v nove zmogljivosti, kar lahko povzroči nihanja na trgu.
Posledice krize padajo predvsem na ramena najranljivejših. Pandemija je ustavila zmanjševanje števila ljudi v podsaharski Afriki, ki so brez elektrike. Širjenje revščine pa lahko pomeni, da si na svetu dostopa do elektrike ne bo moglo privoščiti več kot sto milijonov ljudi, čeprav imajo priključke.
Sonce je postalo kralj elektrike
Obnovljivi viri energije imajo pomembno vlogo v vseh scenarijih IEA, sončna energija pa ima osrednje mesto. Podporne politike in zrele tehnologije so vzrok, da je dostop do denarja za sončne elektrarne zelo poceni, vsaj na največjih trgih. Elektrika iz sončnih elektrarn je najcenejša do zdaj in v večini držav že cenejša od elektrike iz novih termoelektrarn na plin ali premog. Tudi zato bo v prihodnjem desetletju kar 80 odstotkov novih elektrarn elektriko pridobivalo iz sonca, vetra ali vode. Hidroelektrarne imajo največji delež, za rast deleža OVE pa so najpomembnejše sončne elektrarne, sledijo vetrnice na morju in na kopnem.
Sončne elektrarne vsako leto postavijo nov rekord, še večji raz
Naložbe v sončne elektrarne so rekordne, sledijo jim vetrne elektrarne. A močno rast mora spremljati tudi obsežno vlaganje v omrežja, sicer dobava elektrike ne bo zanesljiva in varna, opozarjajo v IEA.
mah sončnih in vetrnih elektrarn pa bi omogočila odločnejša podpora vlad in investitorjev. A močno rast teh virov morajo spremljati velika vlaganja v omrežja. Brez tega bodo omrežja šibka točka pri prehodu do čiste energetike, kar bo vplivalo tudi na zanesljivost in varnost pri dobavi elektrike.
Poraba premoga se ne bo vrnila na predkrizno raven, leta 2040 se bo delež premoga zmanjšal pod 20 odstotkov. Poraba zemeljskega plina pa se bo do leta 2040 povečala za 30 odstotkov, skoraj izključno zaradi Azije, trg nafte bo še naprej ranljiv. Era rasti porabe nafte se bo v tem desetletju končala, pravijo v IEA, seveda, če bodo vlade ustrezno ukrepale.
To pomeni, da se bodo odločile za trajnostni izhod iz krize, ki prinaša gospodarsko rast, ustvarja delovna mesta in znižuje emisije. Ob hitri rasti sončnih in vetrnih elektrarn, povečevanju učinkovitosti, bodo v prihodnjih desetih letih svoje mesto morali najti tudi vodik ter zajemanje, uporaba in skladiščenje ogljika, poleg tega pa še nov zagon jedrske energije. Letošnji rekordni padec emisij namreč še ne pomeni odločilnega preobrata.
Poskrbeti bo treba tudi za jeklarne in cementarne, sicer podnebnih ciljev ne bo mogoče doseči. Pa tudi avtomobili bodo morali postati električni.