Kdaj je smotrno predčasno poplačilo?
S pologi na kreditni račun varčujemo bolj, kot če bi denar nalagali v banko
Ob mesečnih zneskih na kreditni konto lahko kadarkoli nakažemo še dodatne vsote. Banka za predčasno poplačilo posojila lahko v nekaterih primerih obračuna nadomestilo, ki je zakonsko omejeno.
Konec avgusta so bila slovenska gospodinjstva skupaj zadolžena za malo več kot 10,9 milijarde evrov. Od tega je bilo stanovanjskih posojil za 6,7 milijarde evrov in potrošniških za 2,8 milijarde. Skoraj vsa potrošniška in 80 odstotkov stanovanjskih pogodb je sklenjenih za obdobje, daljše od pet let, kažejo zadnji podatki Banke Slovenije. Glede na informacije se ob naložbah v nepremičnine zadolžujemo večinoma za obdobje, daljše od 15 let, v marsikaterem gospodinjstvu tudi za 30 let.
V skrbi za inančno stabilnost gospodinjstva je prenagljeno najeti posojilo za daljše časovno obdobje z nekoliko nižjim mesečnim obrokom, kot se zadolžiti do skrajne meje in se nato ob morebitnih težkih dogodkih, kot so izguba dela dohodkov ali službe, bolezen, ločitev, smrt v družini, nenadni dodatni stroški v gospodinjstvu ukvarjati z vprašanjem, kako redno odplačevati izposojeni denar. Covid-19 je pokazal, kako hitro se lahko spremenijo okoliščine, ki vplivajo na posameznikovo inančno stanje: število brezposelnih se je na začetku epidemije čez noč povečalo z 78.000 na več kot 90.000 oseb, septembra letos je bilo brez dela skoraj 84.000 oseb, istega meseca lani pa manj kot 70.000.
Stroški
Marsikateri potrošnik ne ve, da lahko ob rednih mesečnih zneskih, s katerimi banki vrača najeto posojilo, na kreditni konto kadarkoli nakaže še dodatne vsote, če ugotovi, da se mu to inančno izide, in s tem skrajšuje dogovorjeno dobo odplačevanja kredita ter seveda tudi nekaj prihrani pri obrestih. Zakon o potrošniških posojilih takšna preplačila omogoča, »potrošnik ima pravico, da kadar koli v celoti ali delno izpolni svoje obveznosti po kreditni pogodbi«, pri čemer se mu seveda zmanjšajo skupni stroški obresti in drugi pripadajoči stroški.
Banka je ob tem upravičena do nadomestila, vendar samo (po zadnjih pravilih, ki pa so se od sprejema zakona v letu 2010 spreminjala, pogoji predčasnega poplačila so vedno zapisani v posojilni pogodbi in so odvisni tudi od ponudbe bank), če je posojilo sklenjeno po iksni obrestni meri in če vsota predčasnih plačil v 12 mesecih presega 10.000 evrov. Če potrošnik posojilo v celoti odplača več kot leto dni pred iztekom pogodbe, ta strošek lahko doseže največ odstotek vrednosti predčasno odplačane glavnice, če je do končne dospelosti kreditne pogodbe leto dni ali manj, pa nadomestilo ne sme presegati pol odstotka zneska predčasno odplačane glavnice. V nobenem primeru pa strošek ne sme biti višji od obresti, ki bi jih potrošnik plačal v obdobju med predčasnim odplačilom in dogovorjenim datumom prenehanja trajanja kreditne pogodbe, še piše v zakonu o potrošniških kreditih. Vse to velja samo za posojila, sklenjena po uveljavitvi tega zakona avgusta leta 2010, za starejša pa banke lahko v vsakem primeru obračunajo strošek za predčasno plačilo. Kot so pojasnili v NLB, je to dobrih 23 evrov, ne glede na znesek, s katerim potrošnik predčasno poravna dolg. Za posojila, sklenjena kasneje, pa tega stroška ne zaračunajo.
Pred odločitvijo proučimo stroške
Na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) so v oktobru, ki je mesec varčevanja, spomnili, da je morda tudi s predčasnim poplačilom posojila mogoče privarčevati nekaj denarja. »Če se med odplačevanjem kredita vaše inančno stanje izboljša, razmislite o predčasnem odplačilu,« svetujejo, ob tem pa opozarjajo, da je treba proučiti, ali se to izplača. En argument v korist tega bi bile lahko obrestne mere, če kdo kot o alternativi poplačilu posojila razmišlja o varčevanju na banki. Za prihranke na računih in v depozitih banke ponujajo zanemarljive obresti, še najvišje so za depozite nad dve leti, to je 0,58 odstotka. Fiksna obrestna mera za potrošniška posojila, sklenjena za več kot pet let, od sredine leta 2016 vedno presegla šest odstotnih točk, pred tem je bila višja, julija lani je bila 6,32 odstotka.
Obrestne mere za stanovanjska posojila s iksno obrestno mero in odplačilno dobo, daljšo od deset let so avgusta 2010 dosegale dobrih pet odstotkov, tisti, ki so takšno posojilo najeli v letu 2008, zanj plačujejo več kot sedem odstotkov obresti. Od pomladi leta 2016 obrestna mera ni nikoli presegla treh odstotnih točk, zadnje leto pa iz meseca v mesec upada in je avgusta po podatkih Banke Slovenije znašala 2,35 odstotka.
Malo poplačil z novim zadolževanjem
Ali je smiselno najeti novo posojilo po ugodnejši obrestni meri za poplačilo starega? Hitre ocene zaradi stroškov, ki jih prinaša sklepanje novega stanovanjskega posojila ter zavarovanje z nepremičnino, kot so stroški odobritve posojila, urejanje stare in nove hipoteke pri notarju in na zemljiški knjigi, banka mora izdati tudi izbrisno dovoljenje, ne kažejo na smotrnost takšne odločitve, a spremenljivk je veliko, napraviti je smiselno izračun. Poleg že omenjenega je, kot navajajo v ZPS, veliko odvisno tudi od preostanka dolga in koliko mesečnih obrokov je še ostalo za plačilo, kolikšni so mesečni stroški kredita (na primer za vodenje) in seveda, koliko novega posojila bi potrebovali ter po kakšnih pogojih, vse od obrestne mere do zavarovanja.
»Primerov, ko se stranke odločajo za poplačilo starega kredita z novim je zelo malo. Običajno, ko potrebujejo dodatna sredstva in najamejo nov kredit z višjim zneskom in daljšo dobo, da je mesečna obveznost vsaj približno enaka kot je bila pri starem kreditu,« so pojasnili v NLB. Če načrtujemo novo zadolžitev na banki, je zdaj, ko so obrestne mere nizke, verjetno smiselno najeti toliko večji znesek, da lahko z njim poplačamo še stari kredit. A pred odločitvijo je dobro narediti izračune, saj je vsak primer unikaten.