Zavora načrtu za obnovljivo energijo
Upravno sodišče je ministrstvu za okolje in prostor naložilo ponovno presojo vplivov na okolje predvidenega akcijskega načrta
Upravno sodišče je ministrstvu za okolje in prostor naložilo ponovno presojo vplivov na okolje predvidenega akcijskega načrta.
Ljubljana – Upravno sodišče je s sodbo razveljavilo odločbo, s katero je ministrstvo za okolje in prostor (Mop) januarja 2018 potrdilo ustreznost akcijskega načrta za obnovljive vire energije 2010– 2020 (ANOVE), ki je bil dopolnjen leta 2017. Sodišče je Mopu naložilo, da še enkrat opravi presojo vplivov na okolje predvidenega načrta ter da pred vnovično potrditvijo ANOVE izključi možnost, da bi njegovo uresničevanje »škodljivo vplivalo na varstvene cilje varovanih območij in njihovo celovitost ter na povezanost evropskega ekološkega omrežja«.
Tožbo proti odločbi Mopa, ki jo je avgusta 2018 kot ustrezno potrdila tudi takratna vlada, je konec leta 2018 vložilo Društvo za preučevanje rib Slovenije (DPRS), ki je bilo stranka v postopku sprejemanja dopolnitev. Kot pravijo, so že v postopku sprejemanja ANOVE neuspešno opozarjali na procesne in vsebinske nepravilnosti. »Izrecno smo opozarjali, da je končna sprejeta ocena okoljskega vpliva ANO
VE – ocena C, ki pomeni nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov – povsem neustrezna in nepravilna,« pišejo v društvu. »ANOVE je namreč predvidel 27-odstotni delež obnovljivih virov energije v letu 2030, pri tem pa sta okoljsko poročilo zanj in spremljajoči dodatek nedvoumno opozarjala, da ta cilj ne bo dosežen brez postavitve hidroelektrarn na varovanih območjih Natura 2000, kar pa lahko pomeni bistven vpliv na okolje, torej oceno D.« Oceni D in edina slabša E pomenita, da je načrt okoljsko nesprejemljiv, pojasnjujejo.
Akcijski načrt strokovno neustrezen
Upravno sodišče je razsodilo, da ANOVE, ki je podlaga za načrtovanje in izvedbo postopkov, kot sta umeščanje in gradnja hidroelektrarn, ni strokovno pripravljen. Presoja vplivov načrta na okolje je pomanjkljiva: presoja sprejemljivosti načrtov za posamezna varovana območja sploh ni bila izvedena, iskanje in tehtanje alternativ za že potrjene okoljsko škodljive načrtovane projekte na varovanih območjih je neustrezno in nezakonito preloženo na kasnejše načrte na nižjih ravneh, DPRS povzema sklepe iz sodbe.
V društvu menijo, da sodba »razgalja hudo sistemsko težavo pri pripravi strateških (in drugih) dokumentov na Mopu oziroma na ravni države«. Sodba tudi »neposredno vpliva na vse projekte, katerih pravna podlaga in projektna dokumentacija se tudi posredno sklicujeta na ANOVE 2010–2020, torej tudi na tekoče postopke pridobivanja gradbenega dovoljenja za hidroelektrarne na Savi«.
Na Mopu so nas za odgovore preusmerili na ministrstvo za infrastrukturo. V družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi so dejali, da s sodbo niso seznanjeni. Glede pridobivanja gradbenega dovoljenja za HE Mokrice pa pravijo, da postopki potekajo skladno z zakonodajo, vodi jih upravni organ – Mop. »Za projekt HE Mokrice imamo sprejet državni prostorski načrt in zakon, zato sodba v ničemer ne more vplivati na nadaljevanje postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja,« dodajajo.
»Opozarjali smo, da je ocena C za okoljski vpliv ANOVE povsem neustrezna in nepravilna.«