Turistični boni tudi za smučanje
PKP7 V svežnju tudi ukrepi za hitrejše državne pomoči in delo od doma – Razmislek o vavčerjih za vadbo, kulturo, sejme
Ljubljana – Na ministrstvu za gospodarstvo menda razmišljajo, da bi omogočili nakup smučarskih vozovnic s turističnimi boni. Ta ukrep bi lahko bil že v sedmem protikoronskem paketu. Novi sveženj naj bi med rešitvami za gospodarstvo vključeval tudi ukrepe za hitrejša izplačila državnih pomoči in druge likvidnostne ukrepe, urejalo naj bi se tudi delo od doma, smo izvedeli neuradno.
Osnutek sedmega protikoronskega zakona (PKP7) bo pripravljen v teh dneh. Jure Knez, član vladne posvetovalne skupine, ki pripravlja smernice za PKP7, kot trenutno težavo vidi prepočasna izplačila državnih pomoči podjetjem, kar naj bi se urejalo v sedmem paketu. Ta naj bi po naših informacijah prinašal še popravke soinanciranja iksnih stroškov, mikroposojila za turistične družbe prek Slovenskega podjetniškega sklada (SPS) ter povečanje razpoložljivih sredstev in podaljšanje rokov za vračilo posojil pri SPS in SID banki. PKP7 naj bi po naših neuradnih informacijah poenostavil delo od doma, tako da bi zmanjšal nekatere birokratske ovire in obveznost varnega delovnega okolja z delodajalca prenesel na delavca. Ideja v vladi je menda tudi razširitev namena turističnih bonov na nakup smučarskih vozovnic, kar bi pomagalo gorskim centrom. A žičničarji še prej pričakujejo dovoljenje države, da bodo lahko zagnali naprave.
V vladni posvetovalni skupini menda razmišljajo tudi o razširitvi turističnih bonov ali uvedbi novih vavčerjev za vadnine, šport, kulturo, muzeje, sejme … Težava tega je tehnična izpeljava ukrepa.
Ljubljana – V normalnih okoliščinah bi tako doma kot po Evropi smučarska središča v teh dneh napovedovala začetek zimske sezone in novačila smučarje ter deskarje. Vendar novi koronavirus letos narekuje povsem drugačen tempo. Žičničarji niti še ne vedo, ali bodo naprave sploh lahko pognali.
Ker je zimska turistična sezona za večino smučarskih držav izrednega pomena, tako za lokalno prebivalstvo kot za državne in občinske proračune, pa tudi zato, ker je smučanje večkrat povezano s prihodom tujih gostov, o tem zdaj zaradi strahu pred širjenjem virusa razpravljajo celo na evropski ravni. Vendar enotnosti še zdaleč ni.
Medtem ko se, denimo, nemška kanclerka Angela Merkel zavzema za zaprtje vseh smučišč po Evropi, pri severnih sosedih vztrajajo, da bodo pri njih ob spoštovanju priporočil zagnali vse naprave. Italija bi ubrala neko srednjo pot, in sicer si vlada prizadeva, da bi zaradi pandemije med božičnimi prazniki zaprli smučišča po vsej Evropi. V Rimu bi si to želeli doseči v dogovoru z drugimi državami, še posebej s svojimi sosedami.
Želja velika, možnosti manjše
Kot poudarja Manuela Božič Badalič, predsednica Združenja slovenskih žičničarjev, so božično-novoletni prazniki poleg poznejših zimskih šolskih počitnic ključni za preživetje slovenskega smučarsko-zimskega turizma. Strinja se z evropsko komisijo, ki je za zdaj sporočila, naj vsaka država članica EU sama odloča, ali in v kolikšni meri oziroma pod kakšnimi pogoji bodo zagnali smučarsko sezono.
Vlada je z odlokom žičnice zaprla skupaj z javnim potniškim prometom, zato je njihovo delo za zdaj povsem onemogočeno. Signal je sicer, da bi seveda šele po priporočilih stroke te ukrepe nekoliko omilili in bi žičnice lahko zagnali. Vendar je po besedah Jelka Kacina, vladnega govorca za covid-19, odprtje smučarske sezone zelo negotovo. »Za zdaj imamo precej močan 'lockdown', velikih možnosti za odpiranje te dejavnosti ni,« je na novinarski konferenci pred dnevi izjavil Kacin.
»Že v začetku oktobra, ko je bila epidemiološka slika sicer povsem drugačna, smo na NIJZ dali pobudo, da se žičnice izvzamejo iz ukrepov, ki prizadenejo javni promet. Upamo na posluh države, in sicer bi bili povsem pripravljeni sprejeti, da veljajo določeni pogoji v zaprtih žičniških napravah, recimo gondolah, zunanje, kot so sedežnice in vlečnice, pa naj bodo brez omejitev, saj je po našem mnenju prenos okužbe tam res skoraj nemogoč. Vedeti je treba, da je smučar tako rekoč v skafandru, nekateri imajo celo podkape, so zunaj v naravi, kar močno omeji širjenje okužbe,« poudarja sogovornica.
Trije ključni pogoji, šele nato vreme
Drugače kot prejšnja leta, tako Božič Badaličeva, ko je vreme krojilo potek smučarske sezone, morajo biti letos za to izpolnjeni še trije pogoji. »Najprej morajo dovoliti obratovanje žičnic, prav tako mora biti dovoljen prehod občinskih meja, NIJZ mora odločiti, kako se bodo zunanje in notranje naprave sploh uporabljale. Šele nato pride na vrsto sneg.« Tega sicer zaradi ugodnih razmer na mnogih smučiščih že delajo, saj morajo biti, če bo vlada prižgala zeleno luč, pripravljeni na novo sezono. Vse to pa je povezano z ogromnimi stroški.
Medtem ko je Božič Badaličeva prepričana, da je na smučišču varno oziroma se virus ne bo širil, pa se zaveda, da je povsem drugače z gostinsko dejavnostjo: »Jasno nam je, da ta še nekaj časa ne bo mogla delovati v takšnem obsegu in okoliščinah kot nekoč. Tega se žičničarji tudi zavedamo, zato bomo zunaj postavili dovolj točilnih pultov, s čimer bomo omogočili varnost pred širjenjem okužbe.«
Tudi zato je kritična do izpostavljanja avstrijskega smučarskega središča Ischgl, ki je bilo spomladi eno večjih žarišč pri severnih sosedih, saj se je tam okužba širila na tako imenovanih zabavah après ski, ne pa na smučišču. »Zabav letos nikakor ne bo, s tem se moramo pač vsi sprijazniti,« je odločna.
Brez plana B
Med prvimi smučišči, ki so posredno pozvala odločevalce, naj jim vendarle dovolijo opravljati svojo dejavnost, je RTC Krvavec. Direktor centra Janez Janša je pred dnevi pozval: »Nagovarjam ljudi, ki skrbijo za naše zdravje, da nam prisluhnejo; da je smučanje šport na prostem, da bo na 100.000 kvadratnih metrih površine na Krvavcu vsak našel svoj delček smučišča in da je šport že od nekdaj vodilo zdravja.« Na to po besedah predstavnice podjetja za marketing Barbare Božič še niso dobili nobenega odziva, niti okvirnega načrta, kako bi letos lahko potekala smuka.
A čeprav bi priporočila NIJZ o razdalji dveh metrov med smučarji prav na Krvavcu lahko povzročila precejšnje izgube, saj na smučišče vodijo gondolske naprave, v katere bi lahko šel le en smučar (razen v primeru članov istega gospodinjstva), pravijo, da so tudi na to pripravljeni. »Poskrbeli bomo za varnost, tudi omejili število smučarjev, če bi bilo treba, samo da bomo lahko delovali,« je dejala. »Plana B nimamo.«
Tega pa nimajo nikjer, zato si želijo, da bi se država hitro izrekla, predvsem pa pod določenimi pogoji dovolila opravljanje dejavnosti.
• Obratovanje žičnic je skupaj z javnim prevozom povsem prepovedano.
• Žičničarji: Za širjenje virusa na prostem med smučarji je izjemno malo možnosti.
• Smučarske zabave letos odpadejo.
Smučar je tako rekoč v skafandru, nekateri imajo celo podkape, so zunaj v naravi, kar močno omeji možnost širjenja okužbe.