Brezsramna delitev plena
Čeprav smo v Sloveniji sredi najhujše epidemije, zaradi katere ljudje umirajo, in smo v njenem obvladovanju med najslabšimi v Evropi, koalicija najde čas za kadrovsko poseganje v gospodarstvo.
Pri tem seveda ne gre zgolj za kakšno naključno nadomeščanje manjkajočih kadrov, ampak za sistematično podrejanje ključnih državnih družb strankarskim interesom.
Najprej je bolj po svojem okusu ukrojila organe obeh državnih upravljavcev, nato je začela pohod na konkretna državna podjetja. Pristop je povsod podoben – naprej zamenjava nadzornikov, nato še uprave. Tako je bilo v Darsu, 2TDK, Holdingu Slovenske elektrarne, če omenimo le najbolj izpostavljene. Način izbora je že znan iz prejšnjih vlad: čeprav naj bi bila ključna
Sedanja oblast je pripravljena na popolno demontažo sistema, zgolj zato, da bi si ga lahko popolnoma podredila.
strokovnost kadrov, še vedno prevlada delitev plena po načelu strankarskih kvot. A sedanja oblast tega niti ne skriva več in v podjetja brezsramno kadruje tudi vidne politične in vladne funkcionarje, s čimer se vračajo stare slabe upravljavske prakse. Tako je na čelu Darsa pristal podpredsednik stranke NSi, v nadzorni svet Petrola pa zdaj predlagajo kar šefa kabineta okoljskega ministra Andreja Vizjaka. To ni sporno le zato, ker je Vizjak spomladi kupil precej delnic Petrola, ampak ker ministrstvo sprejema tudi odločitve, ki zadevajo poslovanje Petrola, in se zato odpira nevarnost konflikta interesov.
Da se želi koalicija otresti omejitev, ki preprečujejo vmešavanje politike v gospodarstvo, kaže tudi vladni predlog zakona o demografskem skladu, ki naj bi postal novi upravljavec državnih družb. V njem namreč ni več veljavnih omejitev nepolitičnosti, znižujejo pa se tudi merila za nadzornike. Tako kot pri nekaterih drugih državnih ustrojih družbe je, kot kaže, sedanja oblast tudi tukaj pripravljena na popolno demontažo sistema, zgolj zato, da bi si ga lahko popolnoma podredila.
Predstavniki koalicije pri tem ljudstvu razlagajo, da to počnejo zato, ker da so odgovorni za upravljanje. Kot kaže, še niso opazili, da je to že desetletje vsaj po zakonu naloga upravljavskih institucij in ne vlade. K temu nas je prisilila organizacija OECD, ki je že pred časom ugotovila, da s politiko povezani kadri v podjetjih ne delujejo v javno, ampak v lastno korist.