Nova potnica na madžarskopoljskem vlaku?
Politika Odločitve, povezane s Slovensko vojsko, so razburkale stranko, ki jo od oktobra s polnim mandatom vodi Tanja Fajon
Portugalska poudarja, da si bo prizadevala za socialno občutljivo Evropo, domačo javnost pa je vznemirilo poročanje o nagibanju k upornicam.
V državnem zboru so odločali o več zadevah, povezanih s Slovensko vojsko: med drugim so urejali status vojaka po 45. letu, razpravljali o aktivaciji 37.a člena obrambnega zakona, s katerim bi vojakom na meji začasno dodelili policijska pooblastila, ter potrjevali zakon o 780-milijonskih investicijah v vojsko v prihodnjih šestih letih in referendumu glede njega. In prav vse so v SD vnesle nemalo nemira. Zdi se namreč, da so pri teh odločitvah v SD v veliki meri pogledovali proti Levici, čeprav njeni poslanci ne veljajo za tako radikalne kot njihovi kolegi v poslanski skupini Levice.
V SD (pre)pogosto – tako sogovorniki iz stranke – posamezna vprašanja namreč presojajo z očmi Levice oziroma na podlagi dileme, koliko javnomnenjske podpore bi jim odneslo, če bi sami zagovarjali drugačno mnenje. Predsednica Tanja Fajon pa da pogosto spreminja stališča do posameznega vprašanja.
Tako je bila – čeprav naj bi Fajonova obrambnemu ministru Mateju Toninu napovedala podporo za novelo zakona o obrambi, s katero so zagotovili boljši položaj vojakov po 45. letu – še na dan sprejetja podpora SD za spremembe zakonodaje, ki zahtevajo najmanj dvotretjinsko podporo, v zraku. Pogovori, predvsem v zvezi s sprejemljivostjo vključevanja strankarskih pripadnikov v pogodbeno rezervo in pritiski na obeh straneh – poslanec Levice Miha Kordiš je SD očital kolaboracijo – pa so se vrstili skoraj do večernega glasovanja. Več sogovornikov nam je potrdilo, da naj bi medtem vodstvo stranke odločitev, kako glasovati, večkrat spremenilo, pri čemer je na koncu poslanska skupina odločila, da bo glasove vendarle prispevala.
Matjaž Han, dolgoletni vodja poslanske skupine SD, o internem brbotanju v strankarskih vrstah ne želi govoriti. Je pa njegov komentar vseeno precej poveden: »V teh težkih časih je po mojem mnenju treba premisliti, ali se res velja promovirati le zaradi promocije. Prepričan sem, da je treba o vsaki zadevi premisliti in politični prestiž dati na stran. Dobre stvari, ki jih vlada sprejme in predlaga, pač podpreti, ne glede na to, da je na oblasti Janez Janša.« Referendum o vojski pa da bi bil pravzaprav referendum o Janševi vladi.
Ob skoraj sočasnem nasprotovanju aktivaciji 37.a člena zakona o obrambi, ki so ji bili naklonjeni nekateri člani z obmejnega območja, je v SD precejšen nemir sprožilo prav zbiranje podpisov za referendum o zakonu o investicijah v vojsko, ki ga SD v državnem zboru ni podprla. Zlasti mu je nasprotovala močna »strankina vojaška stroka«, med drugim na primer nekdanja ministrica za obrambo Ljubica Jelušić, ki se je pri tem vprašanju soočila z radikalnejšim delom SD.
Ker pomembnejših investicij v Slovensko vojsko ni bilo že desetletje, ne preseneča, da se z nasprotovanjem ne strinja niti poslanec SD Samo Bevk, predsednik odbora za obrambo. »Slovenska vojska nujno potrebuje posodobitev in boljšo opremo. Zgodba z referendumom bo to vprašanje povsem spolitizirala, čeprav bi v resnici potrebovali poglobljeno in trezno razpravo, ne pa neke populistične zgodbe. SD mora voditi samostojno politiko in se je držati, ne pa da se dnevno politično prilagajamo,« pravi Bevk.
Predsednica stranke Tanja Fajon na te očitke odgovarja, da SD posodobitev vojske podpira, da pa so po njihovem v tem trenutku splošne družbene negotovosti prioriteta okrepitev zdravstvenega sistema, pomoč gospodarstvu, ohranitvi delovnih mest in razvoju. »Na vrhuncu epidemije in sredi gospodarske in socialne krize nabava orožja in vojaške opreme ni naša prioriteta,« razlaga Fajonova. SD ima strokovno močan svet za obrambo, a hkrati tudi strokovno močne ekipe na področjih zdravstva, gospodarstva, razvoja, izobraževanja, socialne varnosti, in naloga vodstva stranke je, dodaja, da razume vse strokovne poglede, na koncu pa sprejme politično odločitev, skladno s potrebami države in pričakovanji ljudi.