Lizbona, Varšava in Budimpešta: daleč, a blizu
Vladavina prava Medij opozoril na morebitno drugačno delovanje portugalske politike za zaprtimi evropskimi vrati
Medtem ko se Portugalska pripravlja na skorajšnje predsedovanje svetu EU in poudarja, da si bo prioritetno prizadevala za socialno občutljivo Evropo, je javnost vznemirilo medijsko poročanje, da predsednik vlade, socialist António Costa, doma govori drugače, kakor uradna Lizbona nastopa v Evropi. Vsaj za kakšnimi zaprtimi vrati da je, vsaj kar zadeva vladavino prava, menda bliže Poljski in Madžarski, kot si je predstavljati.
Portugalsko javnost je v nedeljo razburilo poročanje dnevnika Público, češ da se Lizbona postavlja na stran omenjenih vzhodnoevropskih držav proti pogojevanju evropske finančne pomoči z mehanizmom ščitenja pravne države znotraj EU. Kakor so povzeli še drugi mediji, so kritike Portugalske na račun evropske komisije zbrane v internem zapisniku nemške diplomacije z delovnih sestankov sveta EU. Temu menda pritrjuje več virov.
Pogovor s Poljakom
Nekdanji poljski zunanji minister in sedanji evropski poslanec Witold Jan Waszczykowski, denimo, je za Público izjavil, da se je levosredinska portugalska vlada socialista Antónia Coste ubrala z Budimpešto in Varšavo ter tako »zelo kritično« postavila proti pogojevanju proračunske politike s spoštovanjem pravne države. Kakor je intervjuju poudaril Poljak, ki prihaja iz vrst konservativne stranke Zakon in pravičnost (PiS), »so igrale na naši strani« države iz višegrajske skupine, Slovenija, Latvija in Portugalska. Opozoril je na »ideološko vojno« znotraj EU in na poskuse »izsiljevanja določenih držav«.
Tudi portugalski Expresso je pri tem spomnil, da je nekatere kritike na račun evropske izvršne oblasti glede proračuna in vladavine prava portugalska državna sekretarka za evropske zadeve Ana Paula Zacarias, prav tako za zaprtimi vrati, izrekla že novembra 2018, torej veliko pred pandemijo in nujo po evropski finančni pomoči; kakor so jih menda še Italija (takrat je bil podpredsednik vlade in notranji minister Matteo Salvini, zaveznik Viktorja Orbána), Češka, Slovaška, Bolgarija in Hrvaška.
Na ministrstvu za zunanje zadeve, ki ga vodi Augusto Santos Silva, so se na pisanje Pública odzvali s pojasnilom, češ da je spoštovanje vladavine prava od nekdaj »rdeča črta«, ki se ne sme prestopiti, ter da od tega načela Portugalska ne odstopa. Opozorili so še, da je bila vlada med pogajanji pripravljena na iskanje rešitve, s katero bi se nekako strinjale vse države članice. Doseči soglasje pa je vedno težko.
Predsedovanje in težave
Portugalska, ki bo januarja prevzela od Nemčije predsedovanje svetu EU, si, kakor je brati analize, nikakor ne želi »podedovati« tudi problematike, povezane z madžarsko in poljsko zavrnitvijo uredbe o pogojevanju izplačil z delovanjem pravne države, kakor tudi ne nedokončanega brexita. V njenem interesu je, da čim prej pridobi evropsko finančno pomoč za okrevanje; sploh ker jo pri bonitetni hiši Moody's skupaj z Grčijo in Italijo že omenjajo kot državo EU, kjer bo zaradi covida-19 ekonomsko-socialna kriza najhujša. Odpraviti blokado evropskega proračuna (med petkovo razpravo na zasedanju stalnih predstavnikov pri EU sta Poljska in Madžarska »spet ostali popolnoma izolirani«, kar nemara izpodbija morebiti »propagandno« pisanje sicer resnega Pública) in s tem tudi naraščajoče nezaupanje Evropejcev je zanjo ključno.
Ni nepomembno, da je premier Costa pred tednom dni opozoril na razdeljenost držav članic glede evropske prihodnosti. Tiste, ki verjamejo v »skupne vrednote«, da je treba, kakor so ga citirali pri agenciji Lusa, ločiti od onih, ki gledajo na prihodnost Evrope samo skozi golo ekonomsko optiko ... Voditelj, ki vidi rešitev v »spremenljivih geometrijah integracije«, je prav tako poudaril, da bosta imeli digitalna in podnebna tranzicija svojo socialno-ekonomsko ceno, zato je nujen trden socialni steber, tudi kot branik pred razraščajočimi se populizmi. Čeprav je po Costi pričakovati, da bosta tesnoba in strah krepila nacionalizme, ksenofobijo in iliberalizem, je optimističen: vendarle bo več delovnih mest ustvarjenih kot pa uničenih.