Globoke reforme v Južni Koreji
Analiza Korupcija je eden večjih problemov, ki pestijo to azijsko državo
Podoba je še najbolj podobna pogrebu. Slogani ob kombijih pred ministrstvom za pravosodje so črno uokvirjeni kot slike nedavno preminulih. Glasijo se na primer »Demokracija je mrtva« in »Ministrstvo za pravosodje je mrtvo«. Sporočila so napisana tudi na ducatih pogrebnih vencev iz belih in rumenih plastičnih cvetov, položenih ob ograji stavbe. Eno sporočilo je namenjeno predsedniku: »Mun Dže In, čaka te smrt.« Večina sporočil izraža bes do ministrice za pravosodje: »Ču Mi E, prasica.« Iz zvočnikov, nameščenih na kombije, odzvanja pogrebna glasba.
Protest, ki ga je organizirala desničarska skupina, ki trdi, da so napisi na pogrebnih vencih samo prispodoba, in neskončna vrsta rož pred stavbo državnega tožilstva so skrajni primeri v znak podpore Jun Sok Jolu, generalnemu tožilcu, ki ga je Ču Mi E 24. novembra suspendirala – to je bilo prvič, da je katerikoli minister za pravosodje storil kaj takega. Med drugim ga obtožuje, da je vohunil za sodniki, ki so obravnavali primere proti njenemu predhodniku, in da je politično pristranski. Jun zanika, da bi storil karkoli napačnega, in pravi, da bo izpodbijal »nepravično« degradiranje na sodišču. Pravi, da je ministrica za pravosodje urad državnega tožilstva po krivici vzela na piko. To je posredna kritika Muna, ki si je kot prednostno politično nalogo zadal reformo službe državnega tožilstva.
Posebnost južnokorejskega pravosodja
Govoričenje, da gre za življenje ali smrt, je morda res prenapihnjeno, toda Mun je ujet v srdit spor s tožilci. Dejal je, da želi ustaviti pogosto manipuliranje postopkov pregona kaznivih dejanj, ki ga izvajajo vplivni poslovneži, in narediti konec maščevanju, ki ga proti vladnim uradnikom izvajajo tožilci. Toda namesto da bi Munov pristop pomenil konec merjenja moči, ga utegne še zaostriti, kar bi lahko imelo hude posledice zanj in za njegovo vlado.
Južnokorejski tožilci nimajo samo pooblastil za vlaganje obtožnic proti osumljencem, temveč tudi pooblastila, da sprožijo preiskave, kar je v drugih državah običajno naloga policije. V času, ko sta bila na oblasti Munova predhodnika Li Mjung Bak in Park Geun Hje, so tožilce obtožili, da svoja pooblastila zlorabljajo, da bi si okrepili položaj in se prilagajali političnim ciljem vlade, kadar jim to pač ustreza. Veljalo je, da so preveč popustljivi do vplivnih politikov in poslovnežev ter prestrogi do tistih, ki so se njim ali takratnemu predsedniku zdeli nadležni nasprotniki. Li in Parkova zdaj v zaporu prestajata dolgo kazen zaradi korupcije, ki je po mnenju kritikov tožilci niso dovolj podrobno preiskali v času, ko sta bila na predsedniškem stolčku.
Glavni cilj Munove reforme državnega tožilstva, ki jo je narodna skupščina letos delno že sprejela, je narediti konec takim zlorabam z omejitvijo pooblastil tožilcev za preiskave. Novi zakoni, ki so začeli veljati poleti, del pooblastil prenašajo na policijo in del na novo agencijo za preiskovanje vladnih uradnikov in vplivnih poslovnežev.
Nekaterim se zdi to nekoliko dvolično. Mun se je kmalu po prevzemu predsedniške funkcije posvetil prizadevanjem, da bi zmanjšal vpliv velikih podjetij in saniral posledice koruptivnih praks svoje predhodnice, ter jasno izrazil podporo tožilcem pri uporabi njihovih pooblastil za čistko v ta namen. »Zato je bilo reformo državnega tožilstva težje izpeljati, saj vključuje odvzem nekaterih pooblastil,« pravi Park Mjung Lim z univerze Jonsej.
Mun je imenoval Juna za generalnega državnega tožilca, ker slovi kot odločen in neodvisen tožilec, ki ga ni strah zakopati se v primere, ki bi jih vlada raje pustila ob strani, kot je na primer preiskava nacionalne obveščevalne službe, ko je bila predsednica še Parkova. Jun pravi, da ga je predsednik spodbujal k temu, da enako podrobno obravnava tudi njegove sodelavce. To počne z veseljem, zlasti ko gre za funkcionarje, ki si prizadevajo omejiti pooblastila državnega tožilstva. Čo Kuk, predhodnik ministrice za pravosodje Čujeve, je bil lani prisiljen odstopiti, ko so tožilci začeli preiskovati njegovo družino zaradi nepotizma in domnevnih finančnih nepravilnosti. Pod drobnogledom se je znašla tudi Čujeva sama, ker naj bi zahtevala ugodnosti za svojega sina med služenjem vojaškega roka.
Nobena od teh preiskav se ni končala z obsodbo, kar je Munove podpornike spodbudilo k obtožbam, da Jun ni povsem neodvisen, temveč izkorišča svoja pooblastila za spodkopavanje predsednikovih reform, ker bi to koristilo njegovi karieri ali odvrnilo pozornost od njegovih sodelavcev. (Junova tašča je bila po preiskavi, iz katere se je Jun moral izločiti, 24. novembra obtožena goljufije.) Kritiki vlade pa opozarjajo na posege Čujeve v preiskave, ki bi lahko bile za vlado neugodne. Vlado obtožujejo, da se zateka k taktiki svojih predhodnic in reformo državnega tožilstva izkorišča kot pretvezo za zaščito predsednikovih zaveznikov. Reforma je postala »ščit za vse prekrške, ki jih zagrešijo Munovi sodelavci«, trdi Jun Sung In z univerze Hongik.
Južnokorejci podpirajo reforme
Zdi se, da večina Južnih Korejcev podpira reforme kljub tem trditvam. Toda bitka za premoč med Junom in Čujevo ni pripomogla k temu, da bi državno tožilstvo postalo bolj dolgočasna in običajna služba. Park Mjung Lim z univerze Jonsej meni, da bi Junov suspenz lahko celotno službo državnega tožilstva prepričal, da stopi na stran šefa, to pa ne bi le izničilo namena reform, temveč bi lahko z neskončnimi postopki pregona ohromilo tudi delovanje Munove administracije. Nasprotno, če Ču uveljavi svoj prav, se utegne služba državnega tožilstva ukloniti navodilom vlade, pravi Park Kjung Sin s pravne fakultete univerze v Koreji.
Kar zadeva Muna, pa je morda najpomembnejše vprašanje, ali mu v teh razmerah grozi večja nevarnost, da ga doleti usoda njegovih predhodnikov, ki tičita za zapahi. A za zdaj ga niti njegovi najostrejši kritiki niso obtožili zločinov, podobnih tistim, ki sta jih zagrešila nekdanja predsednika. Ko se bo njegov mandat bližal koncu, pa se utegne znajti pod vse podrobnejšim drobnogledom tožilcev, ki niso niti najmanj navdušeni nad njegovim prizadevanjem, da bi jim omejil pooblastila, hkrati pa bodo vseeno obdržali dovolj pooblastil, da mu zagrenijo življenje.
———
© 2020 The Economist Newspaper Limited. Vse pravice pridržane. Članek je bil objavljen pod naslovom »Prosecution complex« v tiskani izdaji v razdelku Azija. Iz časopisa The Economist prevedla agencija Mint International, objavljeno z dovoljenjem. Izvirnik v angleščini je na voljo na povezavi www.economist.com.