Upokojencem do 300 evrov, za otroke 50
Ukrepi za pomoč gospodarstvu Pripravljen je osnutek sedmega svežnja – Hitrejša izplačila podjetjem
Ljubljana – Sedmi sveženj ukrepov za blažitev posledic epidemije (PKP7) je za zdaj še večinoma seznam želja različnih resorjev, s katerega pa je že mogoče razbrati prioritete ministrstev in kaj si posamezne skupine lahko obetajo.
Precej zadovoljni bodo najbrž upokojenci z nižjimi pokojninami. Poleg izredne dvoodstotne uskladitve pokojnin decembra lahko pričakujejo še en solidarnostni dodatek: tako kot so že spomladi, bodo tudi tokrat vsi s pokojninami do 714 evrov prejeli dodatke v treh višinah, od 130 do 300 evrov. Pomoč spet lahko pričakujejo tudi družine, ki so uvrščene do petega razreda otroškega dodatka, in sicer po 50 evrov na otroka. Predviden je temeljni dohodek za verske uslužbence v višini 700 evrov.
Gotovo pa bo manj navdušenja kot dodatki za upokojence požel predlog, po katerem bi zaposlenim, starim 65 let, ki so dopolnili 40 let pokojninske dobe, prenehalo delovno razmerje.
Pričakovati je, da namerava vlada v tem paketu poseči tudi v zakon o minimalni plači, kar zahtevajo delodajalci. Po zdaj veljavnih določilih bi se ta morala 1. januarja 2021 zvišati za približno devet odstotkov. V osnutku PKP7 sta predstavljeni dve varianti, kako bi jih spremenili – po eni bi datum zvišanja preložili za eno leto, na 1. januar 2022, po drugi pa bi dvig zamrznili za tri mesece, od 1. aprila do 30. septembra pa bi razliko med sedanjo in novo višino kril proračun.
V gospodarstvu poleg zamrznitve minimalne plače želijo tudi hitrejše izplačilo državnih pomoči. Osnutek PKP7 prinaša hitrejšo povrnitev dela iksnih stroškov.
Ljubljana – Dodatki za upokojence, otroke in verske uslužbence; prenehanje delovnega razmerja zaposlenim, starim najmanj 65 let, z vsaj 40 leti pokojninske dobe; izvedba množičnega testiranja na novi koronavirus; hitrejša izplačila državnih pomoči podjetjem in likvidnostna pomoč – to so nekateri od predlogov ukrepov iz osnutka sedmega paketa ukrepov (PKP7), ki smo ga pridobili. Ukrepi se bodo v prihodnjih tednih na poti do državnega zbora še spreminjali.
Ena ključnih trenutnih težav v gospodarstvu je prepočasno izplačevanje državnih pomoči podjetjem iz paketov ukrepov. Šesti predvideva državno soinanciranje dela iksnih stroškov, in sicer izplačilo podjetjem 20. januarja prihodnje leto. V sedmem je predvideno, da bodo izplačila potekala od začetka januarja do 20. januarja.
Na gospodarskem ministrstvu pa bi podjetjem omogočili predinanciranje namesto povračila že plačanih izdatkov: »Tako bomo omogočili boljšo likvidnost podjetij, saj bomo omogočili izvedbo projektov in programov prejemnikov javnih sredstev.« Z ukrepom bomo pospešili črpanje sredstev evropske kohezijske politike, dodajajo.
V podjetjih, ki so prejela državne pomoči, denimo nadomestilo za čakanje na delo, nato pa izboljšala poslovanje, si želijo, da jim ne bi bilo treba vračati pomoči. Kot kaže, jim PKP7 toliko pomaga, da se jim omogoči vračilo v šestih obrokih.
V osnutku PKP7 je tudi predlagana pomoč gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom in zadrugam pri nakupu antigenskih hitrih testov, in sicer v višini 40 evrov na zaposlenega. Po predlogu je dopustno, da ima prejemnik 5000 evrov neporavnanih davčnih obveznosti, če jih zaradi epidemije ne more plačevati.
Ugodni krediti in jamstva
Ministrstvo za gospodarstvo predlaga za še 200 milijonov evrov ugodnih kreditov prek SID banke, a še ni jasno, ali bo ta ukrep v PKP7, saj je inančno ministrstvo dalo pripombo, da lahko SID banka te ukrepe že izvaja. Prav tako ni jasna usoda 90 milijonov evrov za Slovenski podjetniški sklad za hitre in ugodne likvidnostne kredite in 30 milijonov evrov za garancije. Finančno ministrstvo za zdaj, kot je razumeti, v osnutek PKP7 ni vneslo nekaterih drugih predlogov, denimo da bi podjetjem iz najbolj prizadetih panog iz turizma in industrije srečanj zvišali omejitev kritja iksnih stroškov s tisoč na dva tisoč evrov na zaposlenega, državnega poroštva za Holding Kobilana Lipica, ki namerava prenoviti hotel Maestoso, odprtja nekaterih dejavnosti iz industrije srečanj (sejmi, kulturni in športni dogodki) ob hitrem testiranju vseh udeležencev, odprtja trgovin v dveh nedeljah 27. decembra in 3. januarja.
S PKP7 naj bi se letalskim prevoznikom znižale pristojbine za navigacijske službe zračnega prometa na letališčih, kar naj bi ugodno vplivalo na letalsko povezljivost Slovenije. Osnutek predloga najdlje do konca marca podaljšuje pomoč avtobusnim prevoznikom ter uvaja nadomestilo Slovenskim železnicam, katerih potniški vlaki ne smejo voziti, nadomestila za pokrivanje iksnih stroškov izvajalcev šolskih prevozov in nadomestila prevoznikov s kombiji.
Možnosti zamrznitve minimalne plače
Delodajalci so že pri prejšnjem svežnju zahtevali, da se zvišanje minimalne plače po formuli, da bo za 20 odstotkov presegala minimalne življenjske stroške, zamrzne, čemur so sindikati ostro nasprotovali. V tokratnem paketu pa je predviden poseg v zakon o minimalni plači, možni sta dve varianti – po prvi bi se za 1. januar napovedano, skoraj devetodstotno zvišanje zamaknilo za eno leto, po drugi pa za tri mesece, od 1. aprila do 30. septembra bi razliko med 940 evri bruto in novim zneskom kril proračun. Ni verjetno, da bi sindikati prav mirno privolili v katerokoli od variant.
Prav tako je pričakovati zadržke glede določil o prekinitvi delovnega razmerja ob izpolnjenih 65 letih in 40 letih delovne dobe. Samo v primeru zagotavljanja nemotenega delovnega procesa se delodajalec in zaposleni lahko dogovorita za največ eno leto podaljšanja. Takšno začasno »prisilno upokojevanje«, ki je bilo sicer uvedeno z zakonom o uravnoteženju javnih inanc (Zujf), ustavno sodišče ni prepoznalo kot ustavno sporno, je pa precej v nasprotju z januarja uveljavljenim dvojim statusom. Ta posameznike z izpolnjenimi pogoji za upokojitev, ki ostajajo na delovnem mestu, nagrajuje z izplačilom 40 odstotkov pokojnine ob polni plači. Vprašanje je, kaj bi ta novi člen pomenil za več kot 13.000 ljudi, kolikor jih to zdaj prejema.
Po protestih sindikatov in zaposlenih v zdravstvu ter socialnem varstvu, ki jim delodajalci niso priznavali okužbe na delovnem mestu, zaradi česar so bili upravičeni do 90-odstotnega nadomestila za prvih deset dni odsotnosti in 80-odstotnega po tem, je v PKP7 določba, da za tiste, ki delajo z okuženimi, velja, da so se okužili na delovnem mestu, in se jim prizna stoodstotno nadomestilo.
Za verske uslužbence 700 evrov
Tako kot v PKP6 je tudi v tem svežnju edini predlog ministrstva za kulturo povezan z verskimi uslužbenci – namenili bi jim temeljni dohodek 700 evrov od 1. oktobra dalje in trajno zvišali plačevanje države za prispevke v višini povprečne plače, kot velja za samostojne kulturne delavce. Ti morajo za status sicer izpolnjevati določene pogoje.
Enako kot spomladi bodo solidarnostnega dodatka deležni upokojenci z do 714 evri pokojnine, ki so, po besedah predsednika vlade Janeza Janše, najbolj prizadeti in čutijo draginjske pritiske, krizni dodatek naj bi spet dobile tudi družine, ki so uvrščene do petega dohodkovnega razreda otroškega dodatka, po 50 evrov na otroka, in tudi rejniki.
Za tiste, ki so izgubili delo med trajanjem epidemije, pa se proučuje možnost o nadomestilu za brezposelnost, čeprav ne izpolnjujejo pogojev zanj.
• Predvideno je sofinanciranje hitrih testov za gospodarstvo.
• Minimalno plačo bi zvišali šele aprila ali leta 2022.
• Vračanje pomoči ob boljših rezultatih poslovanja predvideno v šestih obrokih.