Izkoriščali so delavce in dobroto države
S prirejenimi plačami so osumljenci prišli do združevanja družin in naprej do socialnih transferjev.
V svojem odgovoru ( Delo, 30. novembra) na moj javni poziv je tožilstvo z besedami potrdilo tisto, kar nam je že doslej sporočalo s svojim molkom: da javnosti prav nič ne briga, zakaj oni nič ne ukrenejo ob javno izraženih sumih, da je bilo storjeno hudo kaznivo dejanje, in to celo v sodniških vrstah – sodniki in tožilci pa so »soigralci« znotraj pravosodnega sistema, čeprav v različnih, celo nasprotujočih si vlogah. Zato je molk tožilstva na vprašanje, zakaj zoper sodnika, javno osumljenega hudega kaznivega dejanja, ne sprožijo kazenskega postopka (da bi potem sodišče razsodilo, ali ga je res storil ali ne), zelo »zgovoren«.
Taka, javnosti nepojasnjena odločitev tožilstva pomeni, da se o krivdi ali nekrivdi tistega sodnika ne bo odločalo pred sodiščem, z javnosti dostopnimi argumenti za in proti, ampak za zaprtimi vrati tožilskega kabineta. Kadar se za tistimi vrati želi resnica skriti, sistem sicer omogoča še eno (rezervno) možnost – da potem namesto državnega tožilca kazenski postopek sproži neposredno oškodovani sam. Če to zna (ali ima denar za odvetnika) – in če si, on in odvetnik, to upata narediti. Prva odvetnica tiste matere treh »zarubljenih« otrok si je to upala, a je bila nato »uspešno« izločena iz igre – vsi drugi pa s tem opozorjeni, naj dobro pazijo, kaj počnejo. Sedanji odvetnik tiste matere je kljub temu nadaljeval zelo odločno, a doslej brez večjega uspeha (le ustavno sodišče še ni povedalo, kaj si o tej zadevi misli) – do nove možnosti sprožitve kazenskega postopka zoper sodnico pa doslej še ni prišel. Skratka, tista »rezervna« možnost za to, da se sodnika spravi pred sodišče, je hudo negotova in skrajno redko izkoriščena. In odgovornost tožilstva za njegovo odločitev v takih primerih toliko večja.
Kaj pa moja »javna ovadba« predsednika ljubljanskega okrožnega sodišča Pogačnika zaradi njegove prav neverjetno grobe kršitve sodniške neodvisnosti okrožne sodnice Ane Testen? Bo tožilstvo tudi tam mojo javno ovadbo zavrglo, kot je ono prvo? Z javnosti skrito utemeljitvijo?
Pravijo, da »tožilstvo svojih odločitev javno ne sme komentirati« ali o njih polemizirati. Seveda ne – zahteval sem samo, da jih, kadar so za širšo javnost pomembne, tej javnosti tudi sporočijo. Res niso sposobni ločiti, kaj je odločitev (z obrazložitvijo vred), kaj pa njen komentar – ali le v zadregi skušajo bistvo problema pred javnostjo zamegliti?
Matevž Krivic,
Spodnje Pirniče