Preveč botrov za elektrarno, prejalova zemlja za biomaso
Sončna elektrarna, plantaža hitrorastočih vrb in nasad industrijske konoplje – So v RTH prezgodaj zeleno razmišljali ali je zmanjkalo denarja?
Trbovlje – Vlaganja Rudnika Trbovlje-Hrastnik (RTH) v obnovljive vire energije z načrtovano, 3,3 milijona evrov vredno prostostoječo sončno elektrarno na čelu, ki je sonce nikoli ni ugledalo, sodijo med reprezentativne nasedle projekte v Zasavju; prav tako nasada hitrorastočih vrb, ki nikoli niso pognale v nebo, in industrijske konoplje, ki naj bi jo celo poželi, a je končala neznano kje …
Zgodba o obnovljivih virih energije (OVE) na degradiranih rudniških površinah se danes bere kot kriminalka, čeprav so jo napovedovali kot zgodbo u uspehu, ustanovitev rudniške hčere za proizvodnjo in prodajo električne energije RTH Solar pa kot uspešen poskus prestrukturiranja RTH.
RTH Solar je v dobrem letu obstoja, do polletja 2011, v omrežje priključil že tri sončne elektrarne (SE), med njimi tudi Ajnzar, takrat eno največjih SE pri nas, četrto, 2000-kilovatno, tako imenovano SE RTM, je dokončeval, peto, 990-kilovatno na degradiranih površinah RTH v Kipah nad Trbovljami, pa napovedoval v »nekaj letih«. Leta 2011 so zanjo ravno pridobivali gradbeno dovoljenje in ugotovili, da bo zaradi nestabilnega, posedajočega se terena samo za ustrezne temelje treba odšteti 250 tisočakov … A dlje kot do ogrodja za postavitev sončnih celic in do tipske transformatorske postaje, ki je nikoli niso utegnili opremiti, niso prišli. Po več letih je z zaraščenih površin izginilo tudi ogrodje, prodali naj bi ga v stečajnem postopku podjetja. Ostali so le električni vodi, ki bodo morda koristili morebitnim bodočim vlagateljem v to območje.
Preveč »botrov«, kilavo dete
Zdelo se je, da je pred RTH Solarjem in pred več tisoč trboveljskimi gospodinjstvi, ki bi jim načrtovane sončne elektrarne prinesle energetsko neodvisnost, svetla prihodnost. Ne le zaradi Solarjevih ugodno sklenjenih 15-letnih pogodb z Borzenom, temveč tudi zaradi lastniške strukture, v katero jim je uspelo pritegniti nemškega izdelovalca opreme za module S&R. Lastniške deleže v RTH Solarju so si sicer delili: RTH (26 odstotkov), sestrska Spekter (20 odstotkov) in Fortuna Pil (štiri odstotke), Pro Solar (40 odstotkov) in S&R z desetimi odstotki. Pro Solar je bil zastopnik nemškega proizvajalca fotonapetostnih modulov Inventuxa v Sloveniji. Kot se je izkazalo, je bilo solastništvo med največjimi »krivci« za propad RTH Solarja.
Stečaj za stečajem
Pro Solar je 90-odstotno obvladoval Beno Stern – danes zastopnik domžalske družbe Ininita – v stečaju pa je končal istega leta kot RTH Solar, to je 2014. Stečajni upravitelj Pro Solarja Boštjan Jurkošek je ugotovil, da je bilo »poslovanje dolžnika prepleteno s poslovanjem kapitalsko povezanih družb, med njimi tudi RTH Solarjem in RTH Solarjem dva«, da so imele družbe skupen razvoj, med seboj so si dajale posojila, jamstva za posojila, imele enotno vodstvo, iste pogodbene sodelavce in partnerje, zaposlenega pa nobenega. Pro Solar je le dan pred stečajem več družbam in osebam dal za več kot 700.000 evrov kratkoročnih posojil, med drugim 636.000 evrov tudi RTH Solarju.
Bila je smola, ne oškodovanje
RTH in njegovi hčeri so pod isto streho s Pro Solarjem vztrajali le dve leti – do leta 2012, saj o več deset delovnih mestih ni bilo ne duha ne sluha, dolgoročnih obveznosti se je nabralo za dva milijona, poslovnih za milijon, kratkoročnih kreditov za 833 tisočakov, apetiti po dodatnih vlaganjih pa so rastli. Razlogov za izstop iz RTH Solarja v RTH niso nikoli razkrili javnosti, a slabih številk nasedlega poslovanja, ki so jih pridelali v zelo kratkem času, niso mogli skriti: za štiri milijone evrov obveznosti, za 700.000
»Poskusom ozelenjevanja rudniških površin je sledil projekt Barbara. Občutek imam, da gre razvoj v Zasavju šele zdaj v smer, ki smo jo začrtali v obdobju 2006–2008. Barbara sloni na spremembi namembnosti pridobivalnega prostora, kjer naj bi se nekoč razvile podjetniške cone. V Hrastniku na teh površinah, na Leši, denimo, načrtujejo nov dom starejših občanov, zato bo prej tudi treba v izbris zemljišča iz registra pridobivalnih prostorov. Tovrstne projekte sta oteževala proizvodnja, ki je tedaj še tekla, in zapiranje jam, naše ideje pa niti za politiko niso bile vedno zaželene.« evrov fotovoltaičnih zalog in za 160 tisočakov računov za intelektualne storitve.
Revizija, ki jo je za obdobje 2008–2013 zahteval SDH, pa je pokazala še na 460.000 evrov vredno terjatev RTH do »sončne« hčere, na slabo upravljanje terjatev za stavbne pravice za fotovoltaiko med vodilnimi v RTH in na negospodarnost pri 250.000 evrov vrednem nakupu fotovoltaičnih celic; prodal jim jih je družbenik Inventux ... SDH je zaradi suma o negospodarnem ravnanju in oškodovanju premoženja podjetja od RTH zahteval, da vloži odškodninsko tožbo proti trem vodilnim. Sodišče je leta 2017 presodilo, da je šlo le za ponesrečene komercialne poskuse in ne za zavestno oškodovanje …
Prvi zeleni poskusi se niso obnesli
Več let pred vlaganji v sončno energijo je RTH poskusil tudi z vlaganji v plantažo hitrorastočih vrb. Za 360.000 sadik so odšteli 3500 evrov, a se je že v pol leta izkazalo, da jamska jalovina vrbam, ki naj bi iz tal srkale težke kovine in v štirih letih zrastle do štirih metrov visoko, ne ustreza najbolje. So pa zato vrbe, iz katerih so si v Zasavju obetali na tone peletov, proti nebu pognale v pilotnem drevesnem nasadu v Zadobrovi pri Ljubljani. Takratni direktor
Bojan Klenovšek se spominja: »To so bili eni prvih poskusov ozelenjevanja rudniških površin, in četudi se niso obnesli, med njimi je tudi vetrna energija nad Bukovo goro, dokazujejo zeleno razmišljanje in pozitivno klimo.«
Na jalovini tudi konoplja ne uspeva
Tretja naložba, s katero je RTH poskusil reševati ekološko obremenjene degradirane površine, sega v leto 2014. Rudniška hči GRO Inženiring je z dovoljenjem kmetijskega ministrstva zasadila hektar industrijske konoplje, ki bi zemljo očistila strupov. Čeprav konoplja zaradi »slabe podlage« ni najbolje rastla, so imeli z njo načrte: predelati jo v olje ali čaj oziroma v butična darila poslovnim partnerjem.
A je rudniški štrajk, še preden je pridelek »obrodil«, odnesel »idejnega očeta« konopljinega nasada in direktorja družbe … Lani so GRO Inženiring pripojili k RTH v likvidaciji in ga izbrisali iz sodnega registra. Druge letine nikoli ni bilo …