Izplačila z decembrsko plačo
Krizni dodatek Večina dodatkov bo izplačana ta teden
Vlada je v sedmem protikoronskem paketu (PKP7) zaposlenim v zasebnem sektorju spet dodelila tudi krizni dodatek. Ta mora biti vsem upravičencem izplačan hkrati z decembrsko plačo. Večina dodatkov bo tako izplačana ta teden. Toda pozor, krizni dodatek zaposlenim pripada zgolj za čas, ko so delali. Sicer je vseeno, ali so delali na delovnem mestu ali od doma, a če so bili del časa odsotni ali niso delali polni delovni čas, se dodatek izplača v sorazmernem deležu. Vzrok odsotnosti ni pomemben. Vsem, ki so bili decembra na dopustu, na bolniški ali so delali skrajšani delovni čas, pripada manj.
Ljubljana – Vlada je v sedmem protikoronskem paketu (PKP7) zaposlenim v zasebnem sektorju znova dodelila tudi krizni dodatek. Ta mora biti vsem upravičencem izplačan hkrati z decembrsko plačo. Večina dodatkov bo tako izplačana ta teden. Pogledali smo, kako pravilno izplačati zadnje lansko darilo države zaposlenim.
Tokratno izplačilo je sicer administrativno manj zapleteno kot pomladansko, a je tudi kar nekaj vsebinskih razlik, zato v nadaljevanju opisujemo, kdaj, kdo in kako dobi krizni dodatek ter kako podjetje tega pravilno knjiži in dobi povrnjen izplačan znesek.
Spomnimo, krizni dodatek je bil zaposlenim v gospodarstvu, ki so delali, izplačan že marca, aprila in maja lani, a je šel takrat v breme poslovanja družbe. To breme se je takrat delno ali v celoti uravnotežilo z oprostitvijo plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tokrat za plačilo kriznega dodatka poskrbi država, zato se vsebinsko obravnava kot subvencija.
Do dodatka tudi finančni sektor
Enako kot spomladi krizni dodatek tudi tokrat znaša 200 evrov. Do njega so upravičeni vsi zaposleni, ki so decembra delali in katerih zadnja izplačana mesečna plača ni presegla dvakratnika minimalne plače, piše v PKP7. Če torej novembrska plača (izplačana decembra) zaposlenega ni presegla 1881,60 evra bruto, mora delodajalec temu zaposlenemu izplačati krizni dodatek. Pozor: če je imel zaposleni skrajšani delovni čas, se meja sorazmerno zniža.
Izjema pri upravičenosti do dodatka so zaposleni pri neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikih. Drugače kot pri pomladanskih izplačilih tokrat dodatek pripada tudi zaposlenim v inančnih ustanovah, če izpolnjujejo pogoje.
Dopustniki dobijo manj
Toda pozor, krizni dodatek zaposlenim pripada zgolj za čas, ko so delali. Sicer je vseeno, ali so delali na delovnem mestu ali od doma, a če so bili del časa odsotni ali niso delali polni delovni čas, se dodatek izplača v sorazmernem deležu.
Vzrok odsotnosti ni pomemben. Vsem, ki so bili decembra na dopustu, na bolniški, ali so delali skrajšani delovni čas, pripada manj.
Dodatek delodajalec izplača podobno kot spomladi. Krizni dodatek je oproščen plačila vseh davkov in se tudi ne prišteva k osnovi za dohodnino. Enako kot spomladi delodajalec o izplačilu dodatka zaposlenim poroča inančni upravi na posebnem obrazcu Rek-1, enakem kot spomladi.
Knjiženje v letu 2020
Od tod naprej pa se predvsem knjigovodska evidenca spremeni. Izplačilo dodatka tokrat v celoti pokrije država iz proračuna. Vsebinsko gledano je podjetje upravičeno do subvencije v višini izplačanih kriznih dodatkov zaposlenim. Da bo ta subvencija tudi izplačana, mora podjetje v sistemu eDavki podati ustrezno izjavo. To izjavo inančna uprava še pripravlja in bo predvidoma dosegljiva do konca januarja. Oddati jo je treba najpozneje do konca februarja, država pa bo izplačilo kriznega dodatka povrnila najpozneje do 20. marca.
In čeprav bo podjetje subvencijo prejelo letos, je treba opozoriti, da gre v skladu z računovodskimi predpisi za aktivnosti v letu 2020. Izplačilo dodatka in subvencijo mora zato podjetje prikazati že v izkazih za leto 2020.