Zimska pravljica iz že pozabljenih časov
Na gorenjski planoti zadnje priprave pred največjo biatlonsko tekmo predolimpijske zime
Še natanko štirje tedni ločijo zagnane pokljuške prireditelje do 52. svetovnega prvenstva v biatlonu, največjega tekmovanja v tej športni panogi sredi predolimpijske zime. Na gorenjski planoti je v teh dneh kot v že pozabljeni zimski pravljici z ostrim in suhim mrazom, sončnimi žarki in debelo naravno snežno odejo. Več kot dva metra padavin so namerili v zadnjih dveh tednih na prizorišču, ki bo po natanko dvajsetih letih spet gostilo biatlonsko SP. V luči boja s koronavirusom žal brez navijačev. S. U.
Pokljuka – V dolgih treh desetletjih, odkar so na Pokljuki tekme najvišje mednarodni ravni v biatlonu, je ta gorenjska planota kazala različne obraze. Nikakor pa ne vedno tako zasneženega in obenem še sončnega kot v zadnjih dneh. In ko le ne bi bilo zloveščega virusa, bi se v takšni zimski pravljici prizorišča in povrh še bližnjih Bleda in Bohinja prav veselili imenitnega športnega praznika: čez štiri tedne se bo namreč na Rudnem polju začelo 52. svetovno prvenstvo v biatlonu.
V omenjeni dobi velikih pokljuških tekem, ki pravzaprav traja že od osamosvojitve naprej, so prireditelji zbrali kopico izkušenj, res pa je, da je svetovno prvenstvo za njih še korak naprej. Doslej ga je Slovenija v biatlonu gostila le enkrat, februarja 2001, po natanko dvajsetih letih, je tako pričakala novo priložnost za osrednjo tekmo Jakova Faka in druščine v tej predolimpijski zimi. Zdelo se je, da je pred našo deželo imenitna trilogija na snegu s svetovnim prvenstvom v poletih, prihajajočo veliko biatlonsko predstavo in sploh največjim dogodkom v zimskih športnih arenah doslej na Slovenskem – svetovnim prvenstvom v nordijskih smučarskih panogah 2023.
Toda pandemija koronavirusa obrača svet po svoje, kajpak bolečine občuti tudi šport. Namesto prepoznavne planiške množice, ki še iz časov pred drugo svetovno vojno roma na spektakel v znamenito dolino skakalnic pod Poncami, so se prejšnji mesec tekmovalci borili na SP v poletih v prazni areni, podobno bo očitno tudi čez štiri tedne na Pokljuki, upati je le še, da bo čez dve leti na nordijskem šampionatu drugače ...
Pokljuka 2021? Zagnani posamezniki pri smučarski zvezi kot tudi vsi tisti so dolga leta sanjali o drugi izvedbi biatlonskega prvenstva pri nas in se spogledovali z rekordnim obiskom več kot 12.000
navzočih na dan, s čimer ne bi rušili rekordov večjih aren v Novem Mestu na Moravskem, Oberhofu v
Nemčiji ali kultnem Holmenkollnu nad Oslom, ker tega preprosto umestitev v prostor Triglavskega narodnega parka ne bi prenesla, toda vseeno bi tu doživljali prav poseben utrip.
»Pokljuški štadion res ni največji, povrh sem v dolgih letih svojih nastopov v Sloveniji opažal tudi dolgo in počasno pot po ozki ovinkasti cesti iz doline do prizorišča, toda tu sem vedno prav rad tekmoval.
Predvsem zaradi občutka naravnega okolja,« nam je večkrat govoril Ole Einar Bjørndalen, vodilni šampion in obenem najbolj prepoznaven tekmovalec dolge biatlonske zgodovine.
Ko bi imeli vsaj 500 gledalcev na dan ...
Kot je v dosedanjih pripravah na prvenstvo poudarjal Tim Farčnik, generalni sekretar tekmovanja, je bil na dlani tudi načrt B s približno četrtino obiskovalcev na štadionu, okrog 2500, a zdaj očitno tudi tega ne bo mogoče uresničiti.
»Do konca tega tedna bo treba sprejeti odločitev o obisku, za nas bi bilo zdaj že lepo, ko bi lahko imeli na Pokljuki do 500 navzočih na dan. Vstopnic seveda ne bo mogoče prodajati, šlo bo za tiste, ki so poslovno povezani s prvenstvom,« je dejal omenjeni funkcionar ter dodal, da mu nikakor ni žal izjemnih promocijskih vložkov na tujih prizoriščih v zadnjih dveh sezonah, saj bo to naložba za prihodnost in kakšen naslednji obisk Pokljuke, ki bo tudi med letoma 2022 in 2026 ohranila sedanji status treh tekem svetovnega pokala v štirih letih.
Sicer pa imajo v teh dneh na prizorišču med odštevanjem do te velike tekme največ dela z odstranjevanjem snega. Več kot dva metra ga je padlo v zadnjih dveh tednih in če so večkrat sanjali vsaj o spodobni naravni beli odeji, je te zdaj dejansko preveč. Od zgodnjih jutranjih ur ga odvažajo ob cesto. »Težko si je to predstavljati, toda pomislite, da bi imeli doma v dnevni sobi do stropa sneg in bi ga pač morali odstranjevati,« je Farčnik s prispodobo poskusil orisati sedanji pokljuški vsakdan. Prav pri omenjeni cesti bodo v kratkem uredili še tri obračališča, treba je poskrbeti za novi pas, res pa sedanje razmere pač ne bodo botrovale gneči.
V hotelih le biatlonci
• Po SP v poletih tudi biatlonci najbrž pred praznimi tribunami.
• Prirediteljem ni žal vložka, to je gotovo naložba za prihodnost.
• Blejskega utripa ne bo, uvodna slovesnost le pred TV zasloni.
»Na Pokljuki sem vedno rad tekmoval zaradi občutka naravnega okolja!«
Ole Einar Bjørndalen
In tako bo tudi Bled ostal brez tistega načrtovanega utripa velikega dogodka. Uvodno slovesnost si bo mogoče ogledati le iz domačega naslonjača, navijačev iz tujine, žal, ne bo. »In še dobro, da bodo blejske hotele napolnili vsaj biatlonci in drugi neposredni udeleženci prvenstva. Če ne bi bilo prvenstva, bi bili prazni in se še bolj soočali z izgubo zavoljo pandemije,« je še dodal prvi operativec Pokljuke 2021.