Tudi mladi žrtve komunikacijskega kaosa
Porušeno zaupanje v politiko Specialni pedagog Marko Juhant meni, da vlada ne spoštuje, ne vodi in ne kaže zgleda
»V delovnem in šolskem okolju se takemu ravnanju, kot ga izvaja vlada, reče bullying. Odnos, v katerem močnejši izsiljuje šibkejšega. Ne spoštuje, ne vodi, ne spodbuja, ne kaže zgleda. Le izsiljuje in kaznuje.« Tako trenutno stanje v državi vidi specialni pedagog Marko Juhant, strokovnjak za motnje vedenja otrok in mladine.
Da je mladina ena večjih žrtev »komunikacijskega kaosa« politike, meni tudi Gregor Deleja, ravnatelj Gimnazije Celje - Center, ki je »zadovoljen, da se oblast enako, kot se igra s semaforjem odpiranja dejavnosti, ne igra s cestnoprometnimi predpisi, saj bi bile statistike smrti precej slabše«.
Ali sta torej za porušeno zaupanje ljudi v vlado ter nespoštovanje ukrepov, zaradi česar epidemiji koronavirusa ni videti konca, kriva stihijsko spreminjanje vladnih odločitev in vojaška retorika, s katero nam jih sporočajo odločevalci? »Gre za kombinacijo dejavnikov. Način komuniciranja in vodenja je le eden od njih,« odgovarja psihologinja Mateja Štirn. Nezaupanje in ignoranca ukrepov sta po njenem mnenju »precej običajen in pričakovan odziv na dalj časa trajajoče stresne okoliščine«, ne gre pa zanemariti niti osebnostne zrelosti ljudi, ki ne upoštevajo ukrepov, zasledujejo le lastno korist in se izogibajo kazni v slogu, »ali je možnost, da me ne bodo dobili, pravil ne upoštevam«. Boj proti covidu-19 naj bi temeljil na zaupanju. »A nič koliko funkcionarjev so kamere ujele brez maske, ko je bila ta obvezna. Zgleda ni nobenega, 'raji' so namenjene kazni za sendvič, rogljiček. Smučišča ja, ne, ja, ne … šola ja, če, ko, morda, se ne ve. Matura pa se ve, da bo,« je kritičen Juhant.
»Ko sem oktobra staršem napisal, da pričakujem, da bodo maturanti v šolo morda spet prišli februarja, morda marca ali še kak mesec kasneje, sem v odgovor prejel dvesto pisem, med njimi tudi pismo mame, naj ne bom tako črnogled,« pravi dr. Anton Šepetavc, ravnatelj I. gimnazije v Celju, kjer pouk – na daljavo, se ve – tudi v epidemiji poteka od prve do zadnje ure. Njegova jesenska prerokba je vse bliže resnici.
Mladi imajo v starših že mesece učitelje in prijatelje, nimajo pa družbe svojih vrstnikov. Večina mladih (odraslih) ne zna ubesediti izkušnje, v kateri so se znašli, pravi specialni pedagog Marko Juhant: »Nekateri pa vendarle: vlada jih ne spoštuje, jih pa sili, laže, manipulira s podatki, kot lahko umreš
s korono ali pa od korone. Statistike niso primerljive in še marsikaj zaznajo ... Sledi upor: maske ne, izkušnje, ki jih delijo med sabo, tako ali tako kažejo, da mlajši, če že, večinoma prebolijo bolj blage oblike okužbe. Vmes se pojavijo hujše zgodbe, a te so bodisi dvomljive – verjetno napihnjene in lažne – bodisi izpričujejo lažni občutek varnosti posameznika to se meni ne bo zgodilo. « Juhant se sprašuje: »Če mladi v okolju ne funkcionirajo, kot bi želeli in pričakovali, kdo nadzira, kdo oblikuje okolje?« In ponuja odgovor: »Vlada. Spremeniti je treba okolje! Mladina je še zdrava in odpor je popolnoma normalna stvar. Stvar normalnega razvoja. Vlada ni normalna.«
Profesorji so tudi terapevti
Tudi ravnatelj Gimnazije Celje-Center Gregor Deleja meni, da se nam kot družbi slabo piše, če bi mladi za zgled vzeli komuniciranje politike. »Ljudje smo socialna bitja in izična distanca – kaj šele socialna – nista v naši naravi.« V anketi med dijaki se je izkazalo, da ti v veliki meri ukrepe spoštujejo, a v njih ne vidijo smisla, razen tega, da bo spoštovanje ukrepov pomenilo skorajšnjo vrnitev v šole. »Ker je ta odločitev vezana na vsak konec tedna in ker ministrica (Simona Kustec, o. p.) govori glede na čas dneva in aktualno vremensko napoved, v šolah potrebujemo visoko stopnjo energije in razumevanja, da poskušamo obdržati pozornost mladih, ki so tako kot mi predvsem upravičeno naveličani vsega skupaj.« Mnogi med profesorji, pravi Deleja, ki jim je biti učitelj poslanstvo, pedagoško delo nadgrajujejo še s terapevtskim: »Brez izdatnega angažiranja velikega števila učiteljev, dijakov samih in staršev zadeva ne bi delovala,« je prepričan, zato poziva ministrico Simono Kustec, da javnosti zaupa vir, »ki nam potrjuje globalno vrhunskost in primat med narodi pri delu na daljavo.«
Težko popravljiva škoda
Neformalne stike, ki so nepogrešljivi za oblikovanje osebnosti mladih, tako z dijaki kot s starši redno vzdržujejo tudi na Prvi gimnaziji v Celju. Ravnatelj Šepetavc prek eAsistenta skoraj vsak teden odpošlje pismo na 1589 naslovov staršev, 860 naslovov dijakov in 83 naslovov zaposlenih. Zato lahko v imenu vseh z gotovostjo trdi, da »je bilo dovolj«. Mladi poročajo o hudih stiskah, o depresiji, naveličanosti, skoraj že brezupu, pravi Šepetavc, kar je »znamenje, da delo na daljavo nekatere vse bolj vodi v pogubo«. »Tolažimo jih, težave poskušamo urejati z razrednikom in s starši, in za zdaj nam uspeva,« pravi. Šola ni le pouk, je druženje, odraščanje in zorenje in mlade smo vsega tega oropali. To je zelo težko popravljiva škoda zlasti za maturante, ki jim je v vodo padel maturantski izlet, ravnokar jim v vodo pada tudi maturantski ples. Edino, kar jim lahko v zvezi z besedo matura ponudimo, je matura sama.«
Motivacija namesto vojaške retorike
Da vladne nedoslednosti in stalno spreminjanje odločitev v kriznih situacijah ne delujejo pozitivno, se strinja tudi psihologinja Mateja Štirn: »V takšnih situacijah morajo biti stvari čim bolj jasne, informacije pa preverjene, dosledne in ustrezno komunicirane.«
Medtem ko so ljudje v prvi fazi epidemije energijo še lahko črpali iz rezerve, so jim v drugi fazi možnosti za obnovitev virov energije,
to so predvsem odnosi, druženje, gibanje ter v mnogih primerih tudi materialni pogoji, odvzete oziroma omejene. V takih razmerah vojaška retorika, svari, odpade. Poskusi prisile pri večini ljudi ne dosežejo želenih ciljev oziroma še okrepijo nezadovoljstvo in lahko tudi odklonilno vedenje. Seveda je treba ljudem sporočati tudi slabe novice. »A razlika je, ali z njimi strašiš ali informiraš ter jih hkrati motiviraš in angažiraš v skupno akcijo. Pomembna je moč argumentov,« poudarja Štirnova, Zaupanje, opozarja, ne deluje na besedo, temveč se gradi. Nerazumno kaznovanje ljudi z globami, kot v primeru brezdomca, ki je dobil več glob zapored zaradi spanja na ulici v času policijske ure, zagotovo ne kaže na dobronamerno delovanje in skrb za varnost ljudi.
• Maturanti oropani maturantskega izleta in plesa.
• Matura v vsakem primeru bo.
• Odpor mladih proti ukrepom vlade je normalna stvar.
Razlika je, ali ljudi s slabimi novicami strašiš ali informiraš ter hkrati motiviraš in angažiraš v skupno akcijo. Mateja Štirn