Ukrepi razkrili plačne obvode
Zlorabe minimalne plače Številni delodajalci še vedno neobdavčeno izplačujejo del prihodka
Interventni ukrepi za blaženje posledic epidemije so spet opozorili, da je izplačevanje dela plače v gotovini ali drugi neobdavčeni obliki za delavca lahko dvorezen meč. Marsikomu, ki si tako izboljšuje svoje mesečne prilive, uradno pa prejema le minimalno plačo, so se v primeru ukrepa čakanja na delo prihodki zmanjšali za skoraj polovico.
Maja Grgič
Tako inančna uprava (Furs) kot sindikalni predstavniki opažajo, da pri izplačilu plač še vedno nastajajo številne nepravilnosti in obvodi, s katerimi se delodajalci izogibajo plačilu davkov in prispevkov: delavcu uradno izplačujejo le minimalno plačo, del prihodka pa mu zagotovijo v obliki gotovinskih izplačil, neupravičeno izplačanih dnevnic, kilometrine, dodatkov za ločeno življenje, terenskih dodatkov, prevozov na delo … A v primeru čakanja na delo se to pri obračunu ni upoštevalo in tako so ti zaposleni na mesec prejeli oziroma prejemajo nadomestilo v višini 80 odstotkov minimalne plače, torej komaj slabih 600 evrov. Ta vsota se bo 1. januarja nekoliko zvišala, a nova višina minimalne plače še ni znana.
Na Fursu so v zadnjih petih letih pri izplačilu plač odkrili 2156 kršitev zaradi neplačila dohodnine ter davkov in prispevkov oziroma njihovega obračuna, inšpektorat za delo pa 533 kršitev pri pisnem obračunu plač in 77 kršitev glede upravičenosti izplačila minimalne plače. V sindikatih opažajo, da te težave nastajajo predvsem v manjših podjetjih, kjer nimajo sklenjene kolektivne pogodbe in nimajo sindikalne organiziranosti.
Frizerka Ana pri svojem delodajalcu uradno prejema minimalno plačo, z napitninami in drugimi oblikami neobdavčenih prihodkov pa njeni mesečni prihodki dosežejo povprečno plačo. V podobnem položaju je njen mož, ki je zaposlen v manjšem obrtniškem podjetju. Ker pa sta bila jeseni oba na čakanju na delo, se je njun družinski proračun drastično zmanjšal. Za preživetje sta postrgala vse prihranke.
Maja Grgič
Interventni zakon delavcem na čakanju omogoča prejemanje nadomestila v višini 80 odstotkov siceršnje plače oziroma največ povprečne plače. Za tiste, ki uradno prejemajo minimalno plačo, je to doslej pomenilo slabih 600 evrov, drugi prihodki v to namreč niso všteti. V primeru frizerke Ane in njenega moža je to skupaj pomenilo nekaj manj kot 1200 evrov na mesec, kar je bistveno manj od njunih mesečnih prihodkov v času, ko lahko delata in ki običajno skupaj presegajo 2000 evrov. »'Na črno' v času čakanja nisva delala. Na srečo sva imela nekaj prihrankov za nov avtomobil, ki sva jih zdaj porabila za preživetje in odplačilo kredita,« pravi Ana.
To seveda ni osamljen primer. V takšnem položaju so tudi nekateri hišni mojstri, ki sebi ali zaposlenim del plače izplačujejo v gotovini. Podobno je pri dejavnosti potniškega prevoza, zlasti pri turističnih prevozih. Podpredsednik Sekcije za promet pri Obrtni zbornici Slovenije Peter Mirt je nedavno za Delo opozoril, da je tudi to eden od razlogov, da vozniki avtobusov niso pripravljeni čakati na delo, ampak si službo iščejo drugje. Vozniki so marsikje uradno imeli le minimalno plačo, njihovi prihodki pa so z dnevnicami, potnimi in drugimi stroški v resnici dosegali tudi po 2000 evrov: »Zdaj na čakanju na delo prejmejo le okoli 600 evrov nadomestila, kar je velika razlika, in s tako nizkimi prihodki niso vajeni živeti.«
Težave predvsem v manjših podjetjih
Generalna sekretarka Sindikata gostinstva in turizma Breda Črnčec pravi, da v večjih družbah v njihovi panogi te težave ni, da pa se z njo srečujejo v manjših poslovnih subjektih, kjer tudi ni sindikalne organiziranosti. »To je pereč problem. Marsikomu se zdi dobro, da dobi še nekaj neobdavčenega denarja poleg plače, a to ne pomeni le nižjega nadomestila v primeru čakanja na delo ali bolniške, ampak tudi nižje socialne prispevke, kar se na koncu pozna pri nižji pokojnini,« opozarja Breda Črnčec.
Predsednik Sindikata delavcev prometa in zvez Emil Prohan podobno ugotavlja, da v podjetjih, kjer je sklenjena kolektivna po
godba, težav s tem, da bi delodajalci zaposlenim del plače izplačevali v drugih oblikah, ne opažajo. V nekaterih podjetjih, kjer kolektivne pogodbe in sindikata nimajo – predvsem pri manjših delodajalcih –, pa se po njegovih besedah to dogaja.
Dodatki celo višji od plače
Na republiški inančni upravi (Furs) pojasnjujejo, da pri inšpekcijskih nadzorih plačila davkov in prispevkov od dohodkov izičnih oseb iz zaposlitve ugotavljajo številne nepravilnosti. Med temi so še vedno tudi gotovinska izplačila plač in nepravilnosti pri povračilu stroškov v zvezi z delom, kot so na primer neupravičeno izplačane dnevnice, kilometrine, dodatek za ločeno življenje, terenski dodatek ter prevoz na delo in z dela. »Največ nepravilnosti, povezanih s povračili stroškov v zvezi z delom, je ugotovljenih v ciljno usmerjenih nadzorih pri zavezancih, ki napotujejo svoje delavce na delo v tujino, kjer se ugotavlja neupravičeno izplačilo tovrstnih stroškov, ki dejansko prikrivajo plačo. V nadzorih se ugotavlja, da ima veliko delavcev, napotenih na delo v tujino, s svojim (slovenskim) delodajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, v kateri je dogovorjena minimalna plača. Ob izplačilu plače se nato delavcem izplačuje znatni del (dostikrat bistveno višji od bruto plače) v obliki dnevnic, pri čemer pa službena pot sploh ni nastala, ali v drugih oblikah povračil stroškov v zvezi z delom,« odgovarjajo na Fursu. Dodajajo, da se v primerih, ko so v nadzorih ugotovljena neupravičeno izplačana povračila stroškov v zvezi z delom, ta prekvaliicirajo v plačo ter se od njih obračunajo in delodajalcu z odločbo naložijo v plačilo pripadajoči davki in prispevki.
Na Fursu opozarjajo, da se delodajalci tako želijo izogniti plačilu davkov in prispevkov, in poudarjajo: »Izpostavljeno nepravilno obračunavanje davkov in prispevkov od plač oziroma nepravilno prikazovanje povračil stroškov v zvezi z delom ne pomeni le davčne kršitve izplačevalcev, temveč dolgoročno vpliva tudi na obseg pravic delavcev na podlagi plačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.« Zato zaposlene, ki prejemajo plačo v gotovini ali sumijo na nepravilnosti pri plačevanju obveznih prispevkov pri svojem ali drugem delodajalcu, pozivajo, da to prijavijo. »Prijava suma nepravilnosti mora vsebovati dovolj podatkov o nepravilnostih in kršitelju, da lahko davčni organ navedbe preveri in ustrezno ukrepa. To je še posebej pomembno, če delavec želi, da njegova prijava ostane anonimna,« dodajajo.
Globa za delodajalca, ki od izplačanih dohodkov iz delovnega razmerja ni obračunal in plačal akontacije dohodnine in prispevkov za socialno varnost ter davčnemu organu ni predložil pravilnega obračuna davčnega odtegljaja, znaša od 800 do 30.000 evrov, za pravno osebo pa od 400 do 4000 evrov.
Predsednik Obrtne zbornice Slovenije Branko Meh pravi, da uradnih podatkov o tovrstnih kršitvah nimajo, dodaja pa, da to obsojajo in da se na OZS zavzemajo za dostojno plačilo za dostojno življenje.
• Nadomestilo za čakanje na delo je pri minimalni plači slabih 600 evrov.
• Sindikati opažajo zlorabe predvsem tam, kjer nimajo kolektivnih pogodb.
• OZS zlorabe pri izplačilu plač obsoja.
Nižja uradna plača pomeni tudi nižje socialne prispevke, kar se na koncu pozna pri nižji pokojnini.
Breda Črnčec