Prisegajo na ozaveščanje
Nemčija Svet za etiko ni odpisal obveznega cepljenja
Medtem ko države po svetu poskušajo čim hitreje precepiti najbolj ogrožene prebivalce v pandemiji covida-19, se je izkazalo, da je interesa za cepljenje tudi med negovalnim osebjem precej manj, kot bi pričakovali. Če je med zdravniki zanimanje zanj okoli 70-odstotno, je med negovalnim osebjem ta delež bistveno manjši. To je sprožilo razpravo o tem, ali bi cepljenje za določene skupine ljudi moralo biti obvezno. dopisnica iz Frankfurta
Prvi se je za obvezno cepljenje zavzel vodja bavarske CSU Markus Söder, ki je prepričan, da je interesa za cepljenje med negovalnim osebjem v domovih za starejše premalo. Cepljenje bi moralo biti neke vrste državljanska dolžnost, je dejal in zato nemški svet za etiko pozval, naj razišče, za katere skupine bi lahko bilo obvezno. Predvsem v domovih za starejše gre za vprašanje življenja ali smrti, je poudaril Söder.
Etični svet odprt za razpravo
Vodja sveta za etiko Alena Buyx je povedala, da so v svetu iz etičnih razlogov že zavrnili možnost splošnega obveznega cepljenja, da pa je o tej mogoče razmisliti pri določenih poklicnih skupinah. Kot je dejala v izjavi za javnost, bi lahko veljala za ljudi, ki skrbijo za paciente, ki jih ni mogoče zaščititi drugače kot s cepljenjem. »Morali pa bi tudi vedeti, ali cepljena oseba res ne more več nikogar okužiti. Za zdaj vemo le, da cepljenje ščiti tistega, ki se je cepil, ne pa tudi, ali preprečuje širjenje okužbe,« je opozorila in dejala, da je treba pretehtati tveganja z vseh vidikov. V Nemčiji na primer že velja obvezno cepljenje proti ošpicam. »Leta 2019 smo jasno povedali, da je obveznost cepljenja za določene poklicne skupine dopustna,« je še pojasnila.
A drugi so precej bolj skeptični. Minister za delo Hubertus Heil je že zavrnil možnost uvedbe obveznega cepljenja za določene skupine ljudi, prav tako predlogu nasprotujejo v različnih združenjih negovalnega osebja. Prepričani so namreč, da bi država več dosegla s temeljitim izobraževanjem o pomenu cepljenja. Skeptični so tudi glede idej o tem, da bi tistim, ki bi se odločili za cepljenje, izplačali poseben dodatek.
Ključno obveščanje
Predsednica Nemškega zveznega združenja za poklice v negi DBFK Christel Bienstein je na primer opozorila, da se trenutno ne morejo cepiti niti vsi tisti, ki si to želijo, ker so dobave cepiva prepočasne. Zato se ji zdi, da se skuša zaposlene v negi zgolj očrniti v javnosti. Podobno menijo tudi nekateri politiki iz koalicijske SPD. Kritiki predloga CSU opozarjajo, da bi utegnila razprava o obveznem cepljenju kampanji za cepljenje prej škodovati kot koristiti. Prepričani so, da je edina pot ozaveščanje o pomenu cepljenja.
Kot velika težava, tako v Nemčiji kot tudi v Sloveniji, se v tej povezavi kažejo različne, velikokrat nepreverjene, polovične, pogosto lažne informacije o stranskih učinkih cepljenja proti novemu koronavirusu. Zaposlena v enem od domov za ostarele, ki je želela ostati neimenovana, je povedala, da se je sicer cepila, a da je imela pred cepljenjem tudi strahove, saj so po družbenih omrežjih, v medijih in posledično tudi med osebjem krožile informacije o smrtnih primerih po cepljenju in podobno. Opozorila je, da bi si morale države bolj prizadevati za ovrženje takih lažnih novic.