Vlada se je zdrznila in začela akcijo
Hrvaška Usklajena akcija oblasti, medijev in stroke po objavi, da se večina prebivalstva ne namerava cepiti
Ko so hrvaški mediji objavili izsledke ankete, po katerih se več kot polovica državljanov ne namerava cepiti proti novemu koronavirusu, se je oblast zdrznila. Že čez dan ali dva je bila javnost seznanjena s pismom tridesetih znanstvenikov, večinoma zaposlenih v domačih in mednarodnih medicinskih sferah, ki so sporočili, da brez cepljenja epidemije ne bo mogoče ustaviti. V ponedeljek se bo pri naših južnih sosedih začelo množično cepljenje, prvi bodo na vrsti kronični bolniki in starejši od 65 let.
Konec lanskega leta je oblast začela intenzivno poizvedovati, s pomočjo medijev in njihovih anket, kakšno je razpoloženje med državljani glede cepljenja proti koronavirusu. Rezultati so bili dokaj presenetljivi, saj je več kot polovica Hrvatov povedala, da se ne namerava cepiti. Še huje pa je, po prepričanju epidemiologov, da je kar tri četrtine starih med 18 in 29 leti tudi odločno zavrnilo kakršno koli namero, da bi se cepili.
Mladi niso krivi
Oglasil se je minister za šolstvo in znanost Radovan Fuchs in dejal, da otroci in mladi niso prav nič krivi za bolezen staršev in starejših. Starejše je pozval, naj varujejo svoje zdravje, in hkrati napovedal, da bodo mlajše generacije prišle na vrsto za cepljenje takoj za njimi. To je bilo v času, ko Hrvaška niti še ni vedela, kdaj in ali sploh bo začela cepljenje.
Prav v tem času pa je hrvaški zavod za javno zdravstvo od vseh bolnišnic v državi zahteval popis zaposlenih, ki se nameravajo cepiti, ko bo cepivo Pizerja in Biontecha prispelo. »To bo kmalu,« je decembra dejal direktor javnega zdravstvenega zavoda Krunoslav Capak in dal med vrsticami vedeti, da se Hrvaška resno in intenzivno dogovarja, tudi v lobijih, o pošiljkah cepiva.
Oblast je nato dodobra aktivirala medije in ti so začeli usklajeno akcijo o nujnosti cepljenja. Rušilni potres na Baniji oziroma na območju Siska, Petrinje, Gline … je mobilizacijsko akcijo oblasti, ki si želi čim več cepljenih, še pospešil. »Cepimo vse, od gasilcev, gorskih reševalcev, članov civilne zaščite, prostovoljcev …« pozivajo iz Hrvaške, še posebej pa z območja, kjer
Rušilni potres je pospešil mobilizacijsko akcijo, s katero se želi zagotoviti cepljenje čim več hrvaških državljanov. je potres zrušil številne stavbe. »Ekipe za cepljenje so razporejene po mnogih točkah; od vojašnic, šolskih dvoran do domov za starejše,« sporočajo iz prizadetih krajev.
Podatki niso spodbudni
Vendar je med zaposlenimi v zdravstvu še vedno le od 30 do 60 odstotkov takih, ki so se odločeni cepiti. Podatki niso spodbudni. Na Hrvaškem je trenutno 5300 aktivnih primerov okužbe. V bolnišnicah se zdravi 1993 bolnikov s covidom-19, od katerih jih 193 potrebuje medicinske ventilatorje. V državi so doslej potrdili skoraj 222.120 okužb z novim koronavirusom in skupaj 4472 smrtnih žrtev. Medtem je okrevalo 212.345 ljudi, v samoizolaciji jih je skoraj 18.220. Doslej so testirali 1.095.705 ljudi.
Od 27. decembra so cepili 34.553 ljudi, kar je 65,5 odstotka doslej prejetih odmerkov cepiva.
Kot je povedal direktor javnega zdravstvenega zavoda Krunoslav Capak, je bilo prijavljenih 86 primerov stranskih učinkov, vendar vsi verjetno niso povezani s cepljenjem. Potrdil pa je, da so imeli več primerov blažjih stranskih učinkov, kot so glavobol in manjše bolečine v mišicah, bilo je tudi nekaj alergijskih reakcij.
Kot napoveduje oblast, s premierom Andrejem Plenkovićem na čelu, in stroka, ki prav nič ne skrivata, da se v Bruslju intenzivno dogovarjata za čim več pošiljk cepiva, naj bi na Hrvaškem v prvem četrtletju dobili še dodatnih 170.000 odmerkov Pizerjevega cepiva in 52.000 odmerkov Moderninega.
»Precepiti želimo najmanj 70 odstotkov državljanov,« vsak dan s pomočjo medijev ponavlja premier Andrej Plenković, ki poudarja vsesplošno hrvaško akcijo, imenovano: Misli na druge, cepi se!
• 86 primerov stranskih učinkov so imeli doslej na Hrvaškem.
• 5300 je aktivnih primerov okužb.
• 56 odstotkov državljanov se še vedno ne želi cepiti.