Tajvan bo še naprej ključ do globalnega miru
Trumpova zapuščina Joe Biden ne bo mogel drastično spremeniti dosedanje ameriške politike do Kitajske in Azije
V Tajpeju so pripravljali stezo za sprejem Kelly Craft, ameriške veleposlanice v ZN, ki bi morala tja pripotovati včeraj, ko je prek Tihega oceana prispela kratka novica: »Obisk je odpovedan.« Salon v predsedniški palači, kjer bi jo morala danes sprejeti predsednica Tsai Ing-wen, so že na novo prezračili zaradi covida-19, a se nato v njem ni zgodilo nič.
Kaj lahko bi se zgodilo, da bo predsednik Donald Trump svoj mandat končal tako, kot ga je začel: s soljo na rano Kitajske, ko ji bo dal vedeti, da ima Tajvan za neodvisno državo, in to kljub njenim grožnjam, da bo moral za to plačati »visoko ceno«.
Potovanje Kelly Craft na otok, ki bi ga lahko imenovali ključ do azijskega in morda celo globalnega miru, so odpovedali nekaj ur pred poletom, kar so v State Departmentu obrazložili z »osredotočenjem na pripravo nemotene tranzicije« v Beli hiši, ki bo potekala prihodnji teden. Čeprav je Tsai Ing-wen ostala brez velikega diplomatskega dosežka, ki bi ga lahko, če bi Američanka prišla, vpisala v svoj drugi mandat, so viri iz kroga njenih najbližjih sodelavcev zatrdili, da je tudi tajvanski predsednici odleglo, ko je prispela novica, da Kelly Craft ne bo. Njen prihod bi bil namreč povod za to, da vodstvo v Pekingu znova zagrozi z oboroženim posredovanjem proti »secesionističnim nagnjenjem« Tajvana, ki ga ima azijska sila za eno od svojih pokrajin, da pa se ob tem ne bi nič bistveno spremenilo v mednarodnem statusu 24-milijonskega otoka, ki ima diplomatske odnose s samo 14 od 193 držav članic ZN.
Kelly Craft je funkcionarka, ki ne zaseda dovolj visokega položaja, da bi lahko njen prihod v Tajpej pomenil kaj več od vznemirjanja Kitajske in dodajanja še enega težkega kamna v zunanjepolitični nahrbtnik, ki ga bo Trump pustil v dediščino Joeju Bidnu.
A celo brez tega obiska ostaja politika do vzhodne Azije, ki jo je po svoje pretresel dosedanji ameriški predsednik, svojevrstna past za diplomacijo bodočega stanovalca Bele hiše. V nedavnem intervjuju za revijo Foreign Policy je nekdanji državni sekretar Rex Tillerson opozoril novo administracijo, da je celotna ameriška zunanja politika zdaj v slabšem stanju, kot je bila pred Trumpovim prihodom, in čeprav je naštel vrsto odprtih problemov – od Irana, prek Rusije, do Severne Koreje –, je nekdanji zunanji minister poudaril, da zbuja »največjo skrb Kitajska«.
Vojaški spopad v naslednjem desetletju
»Bojim se, da se bomo v naslednjem desetletju zapletli v vojaški spopad s Kitajsko,« je dejal Tillerson. »To se bo zgodilo, ko se bodo oni odločili za pohod na Tajvan.«
Že v času, ko je bil na čelu družbe ExxonMobil, je opazoval, kako Kitajci pošiljajo bojne ladje proti ploščadim njegove naftne družbe in kako dograjujejo, nato pa militarizirajo otočke v Južnokitajskem morju. »Menim, da namerava Xi
Jinping močno povečati pričakovane človeške žrtve ameriške vojske, tako da bi se ameriško ljudstvo končno vprašalo: 'Čakaj malo, zakaj naj bi mi žrtvovali na tisoče ljudi, da bi rešili Tajvan?'« je v intervjuju dejal Tillerson. »In nato bi ali Kitajska dejansko dobila (otok) ali pa bi imeli grozljivo vojno v Tihem oceanu.«
Čeprav je Tillerson priznal, da je Trumpovo poznavanje svetovne zgodovine, dogajanja po svetu in ameriške zgodovine »v resnici pomanjkljivo« in da ni nikoli prebiral poročil in napotkov, ki mu jih je pripravljal State Department, bo moral vse, kar je bilo v štirih letih storjenega – ali morda uničenega –, Biden zdaj znova spraviti v nekakšen trajnostni red.
Toda odnosi s Kitajsko bodo najbolj izpostavljeni prav na tej točki, ki že sedem desetletij obstaja kot de facto neodvisna država, nad katero si želi kitajsko vodstvo znova vzpostaviti popoln nadzor še pred letom 2049, ko bo ljudska republika dopolnila 100 let, morda še veliko prej.
Približno v času, ko je Trump ob koncu lanskega leta podpisal zakon o varovanju Tajvana kot del proračuna zvezne vlade za leto 2021 v znesku 1400 milijard dolarjev, so se avstralski mediji dokopali do dokumenta z odpravljeno oznako tajnosti, ki ga je leta 2018 podpisal takratni svetovalec za nacionalno varnost H. R. McMaster in ki potrjuje, da bi bile ZDA v primeru kitajskega napada pripravljene vojaško braniti Tajvan. V dokumentu se v ta namen priporoča vzpostavitev zavezništva z Avstralijo, Indijo in Japonsko.
Člani Bidnovega zunanjepolitičnega tima in njegov svetovalec za nacionalno varnost bodo morali dobro premisliti, kakšno sporočilo poslati Pekingu o obrambi Tajvana in kaj sporočiti omenjenim zaveznikom o ameriškem stališču do agresivnega kitajskega vzpona.
Xi Jinping je v prvem ukazu svojim oboroženim silam v letošnjem letu od najvišjih vojaških poveljnikov zahteval: »Bodite pripravljeni delovati v vsaki sekundi!«
• Pot ameriške veleposlanice v ZN na Tajvan je bila v zadnjem trenutku odpovedana.
• Rex Tillerson je opozoril na morebitno stopnjevanje napetosti.
• Xi Jinping je oboroženim silam ukazal pripravljenost na delovanje.