Kako je volk postal človeku pes

delavci. V publikaciji Vrednotenje gozdnega prostora po varovalnem in lesnoproizvodnem pomenu na osnovi naravnih razmer (1975, 1976) je bil lesnoproizvodni pomen podan z rastiščnimi koeicienti (Rk), varovalni pomen gozdov pa na osnovi naravnih danosti. Leta 1992 je vrednotenje proizvodne sposobnosti gozdnih rastišč podrobneje obdelal in podprl z računalniško obdelavo v publikaciji Vrednotenje proizvodne sposobnosti gozdnih rastišč in ekološkega značaja itocenoz. Še en pomemben projekt, ki ga je Košir uspešno opravil, tokrat v okviru sekretariata, pristojnega za gozdarstvo, pa je bil razvoj gozdnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji. Leta 2010 je dr. Košir izdal znanstveno monograijo Človek je udomačil psa in si iz divje zveri vzgojil najboljšega prijatelja, ker mu je pomagal pri lovu, ga grel, mu vlekel sani, prenašal tovor in ga varoval pred drugimi živalmi. Takšno je razširjeno prepričanje, zdaj pa so finski raziskovalci prišli do drugačnih ugotovitev. Uveljavljena razlaga namreč ne pojasni razlogov za udomačitev, ki se je morala zgoditi, preden je pes začel pomagati človeku in mu dajati uteho. Nova razlaga, objavljena v reviji Scientific Reports, pravi, da prebavni sistem pralovcev in nabiralcev, ki je bil naravnan na mešano mesno in rastlinsko hrano, ni bil sposoben prebaviti tolikšne količine beljakovin, kot jim jih je zagotavljal lov, nen, vodja raziskave, v kateri so sicer proučevali prehrano ljudi na severnih geografskih širinah v poznem pleistocenu, pred 15.000 do 20.000 leti, torej v najbolj hladnem obdobju zadnje ledene dobe, ko so se ljudje večinoma zanašali na hrano živalskega izvora. Zaradi povečanega vnosa mesa, ki je bilo zaradi neizprosnega podnebja skoraj brez maščob, a polno beljakovin, so imeli prebavne težave. »Ljudje ne moremo preživeti samo ob mesu, takšna prehrana je lahko celo usodna,« je pojasnila Lahtinenova. Potomci volkov so se postopoma navadili na pobiranje ostankov mesa in se udomačili. Avtorji raziskave poudarjajo, da teorija nima samo trdne ekološke podlage, temveč je verjetna tudi z geografskega vidika: prve ostanke paleolitskih psov so namreč izkopali v najbolj hladnih predelih visoko na severu. zvezdno gorivo izgublja zelo hitro

Nature Astronomy