Pahor v Rimu 80 let po italijanski okupaciji Slovenije

Odnosi med sosedi Zgodovinarji pozivajo italijanske politike, naj priznajo zločine in prevzamejo odgovornost za napad na Jugoslavijo

Zgodovinarji pozivajo italijanske politike, naj priznajo zločine in prevzamejo odgovornost za napad na Jugoslavijo.

Osemdeseta obletnica italijanskega napada na tedanjo Jugoslavijo je bila te dni priložnost za odprtje italijanske virtualne razstave Z ognjem in mečem. Skoraj hkrati so zgodovinarji in znane osebnosti z obeh strani podpisali tudi zahtevo, naj Rim vendarle že prizna, da je napadel naše kraje in zagrešil zločine. Uradni Rim se na pozive ni oglasil. Morda bo o tem govor na srečanju predsednikov Italije in Slovenije pojutrišnjem ob enih popoldne na rimskem Kvirinalu.

O odnosih s sosedi na vzhodni, balkanski strani Italija vsako leto glasno in pretežno obtožujoče spregovori ob državnem prazniku spomina na fojbe in izgon Italijanov iz Primorske, Istre in Dalmacije. Le redko je slišati kakšno besedo o tem, da imajo odnosi daljšo zgodovino in da imajo tudi povojni poboji korenine v italijanski okupaciji, bodeči žici okoli Ljubljane, koncentracijskih taboriščih, organizaciji kolaboracije, streljanju talcev in še vrsti drugih zločinov.

Ker Italija nikoli ni obračunala s svojo fašistično preteklostjo, je tudi šolska zgodovina ne omenja, celo izobraženi državljani velikokrat začudeni vprašajo, ali je sploh res, da je Italija okupirala Slovenijo, saj so Italijani vendar dobri ljudje.

Virtualna razstava Z ognjem in mečem z besedo in slikovnim gradivom, pa tudi s komentarji italijanskih in slovenskih zgodovinarjev nazorno razloži, kaj se je dogajalo pred osmimi desetletji in kaj vse se je zgodilo, da so odnosi še vedno zapleteni. Na uvodnem panoju so avtorji razstave zapisali: »Takoj naj poudarimo: prvo odgovornost pekla, v katerem se je znašla država, nosijo napadalci, ki so povzročili vojno vseh proti vsem. Sledil je kaos ... «

O študiji, ki so jo pospravili v predale

Obsežno fotografsko razstavo so pripravili pod pokroviteljstvom italijanske poslanske zbornice, sodelovali pa so Državni inštitut Ferruccia Parrija, Deželni inštitut za zgodovino odporništva in sodobnosti v Furlaniji - Julijski krajini ter Oddelek za družbene in politične vede Univerze v Trstu. Projekt je vodil Raoul Pupo, nekdanji profesor sodobne zgodovine in zgodovine Julijske krajine na tržaški univerzi. Spremna besedila, ki so zaradi lažjega ogleda zelo kratka in obiskovalcu nudijo osnovne informacije, so prispevali Giancarlo Bertuzzi, Štefan Čok, Costantino Di Sante, Filippo Focardi in Brunello Mantelli. Dodatne informacije obiskovalcu nudijo pričevanja preživelih in intervjuvani zgodovinarji, od Giancarla Bertuzzija in Erica Gobettija do Jožeta Pirjevca in Nevenke Troha.

O zgodovini odnosov med sosedi na naši zahodni meji so italijanski in slovenski zgodovinarji že pred leti napisali obširno in izčrpno študijo, ki brez črno-belega poenostavljanja pojasni marsikaj, kar še vedno obremenjuje odnose, vendar so študijo, ki politikom očitno ni bila po volji, spravili v predale, zdi se, da kar na obeh straneh meje.

Nekaj političnih srečanj je potem zadnja leta vsaj za kakšen dan vzbujalo upanje, da se stvari urejajo. Najprej je srečanje predsednikov treh držav, Italije, Slovenije in Hrvaške leta 2010 v Trstu, pomenilo začetek nove ere v jadranskem prostoru, potem je lani srečanje predsednikov Italije in Slovenije v Trstu in v Bazovici premaknilo razumevanje med Rimom in Ljubljano. Sto let po požigu Narodnega doma so Slovencem v Italiji vsaj formalno vrnili hišo, kjer ima zdaj še prostore tržaška univerza. V Trstu in Rimu so takrat tudi razumeli, da je Slovenija priznala krivdo za fojbe, kaj drugega pa vsaj javno niso opazili.

Urejanje odnosov se potem ni nadaljevalo z morebitnim obiskom italijanskega predsednika v ljubljanski Gramozni jami ali tam, kjer je nekoč stala bodeča žica, ampak se bosta predsednika Sergio Mattarella in Borut Pahor, ki sta se lani poleti pred bazoviškim šahtom držala za roke, o uresničevanju dogovora o vračanju Narodnega doma v sredo pogovarjala v Rimu.

Predsednik Pahor se je s predstavniki Slovencev v Italiji pred dnevi v Ljubljani pogovoril o poteku vračanja Narodnega doma, tudi o političnem zastopstvu na državni ravni, ki mu z italijanskimi reformami volilne zakonodaje slabo kaže.