Trump za nadaljevanje trumpizma v republikanski stranki
Donatorji v Mar-a-Lagu Bivši predsednik meni, da lahko le njegovo videnje izida volitev in ameriške družbe zagotovi zmago konservativcem
Donald Trump se po katastrofalnem vdoru njegovih privržencev v kongres le redko pojavlja v javnosti, a ne le po svoji volji, saj ga družbena omrežja brez milosti cenzurirajo. Z gostiteljstvom republikanske prireditve v svojem Mar-a-Lagu pa je nekdanji predsednik konec tedna uveljavljal vodilni status med ameriškimi konservativci in ni izključil niti prizadevanj za drugi mandat.
Donatorski dogodek v Trumpovem luksuznem letovišču na Floridi je bil zaprt za javnost, v predhodnem izvodu govora, ki so ga posredovali nekaterim medijem, pa je nekdanji predsednik poudarjal preobrazbo republikanske stranke v stranko vseh Američanov v času njegove vladavine. Res se mu je posrečilo pridobiti številne delavce, med njimi temnopolte in Latinskoameričane, Trump pa je bil vsaj v soboto zvečer še vedno isti ločevalni politik, kakršen je šestega januarja v prestolnico poklical množico nasprotnikov volilnega poraza. Nekateri od njih so z vdorom v kongres povzročili enega največjih pretresov v zgodovini ZDA in tri mesece kasneje nekdanji predsednik še naprej ogorčeno napada republikanske politike, ki so dejanje obsodili.
Voditelja senatnih republikancev Mitcha McConnella je po navedbah ameriških medijev označil za neumnega pasjega sina ter ponovil svoje razočaranje nad podpredsednikom Mikom Penceom, ki elektorskih rezultatov volitev ni hotel vrniti v parlamente ameriških zveznih držav. Teh besed še niso potrdili, Trump pa še naprej zatrjuje, da so mu demokrati ukradli zmago na novembrskih predsedniških volitvah, in številni privrženci še vedno soglašajo z njim.
Ron DeSantis republikanski predsedniški kandidat?
McConnella in Pencea konec tedna ni bilo v Mar-a-Lagu, zato pa so prišli Trumpu naklonjeni kongresniki in floridski guverner Ron DeSantis, ki mu mnogi pripisujejo vodilno vlogo v republikanski tekmi za zvezno oblast, če se bo Trump odločil ostati v ozadju. Odločilne bodo najbrž kongresne in lokalne volitve prihodnje leto, ki bodo pokazale moč posameznih politikov. Najpomembnejši republikanski boj je namreč usmerjen proti demokratom novega predsednika Joeja Bidna, ki je prekinil številne ukrepe Trumpove administracije in »trumpizma«. Leva stran ameriškega političnega odra mu zato ploska, desnica vidi obračunavanje z ameriško identiteto.
Bidnova ukinitev Trumpovih ovir za nezakonito priseljevanje je sprožila največji migrantski naval v zadnjih dvajsetih letih s srce parajočimi fotograijami otrok brez staršev na naslovnicah časopisov. Številni republikanci so šokirani tudi zaradi hitrega širjenja tako imenovanih kulture odpoklica in nove prebujenosti, v njunem zadnjem valu se bije celo boj za ameriški federalizem. Vrsta republikansko vodenih zveznih držav nasprotuje demokratskemu uveljavljanju ohlapnejših volilnih predpisov na zvezni ravni, uvedenih v letu pandemije, v središču pozornosti pa je spet Georgia, ki je z januarsko prevlado demokratskih senatorjev omogočila lažje sprejemanje levičarske zakonodaje. Republikanski guverner Brian Kemp je prepovedal glasovanje po pošti brez navedbe osebnega dokumenta ter omejil volilne nabiralnike zunaj uradnih volišč.
Bidnovi bogati reševalni paketi
Temnopolta demokratska eminenca Stacey Abrams in predsednik Biden sta georgijsko zakonodajo označila za rasistično, v obsodbah se jima pridružujejo številna podjetja. Demokrati ne skrivajo, da so za dosego svojih političnih in gospodarskih ciljev pripravljeni podirati tudi dosedanje tabuje, kot je odločanje v senatu z dvetretjinsko večino, predsednik Biden pa je ustanovil še komisijo za preučevanje širitve vrhovnega sodišča. Z uporabo proceduralnih izjem je že brez tega dosegel reševalni paket v višini 1,9 bilijona dolarjev, ki v največji meri ni namenjen ukrepom proti pandemiji, zdaj načrtuje še 2,3-bilijonski načrt za obnovo infrastrukture. Klasični infrastrukturi je tudi tu namenjen manjši delež, večji naj bi šel za tako imenovano socialo, ki sega vse od otroškega varstva do skrbi za starejše ter daje prednost sindikalnemu organiziranju delavstva in varstvu okolja.
Za Donalda Trumpa in njegove somišljenike je to obračunavanje washingtonskega močvirja z ameriško podjetnostjo, a bodo zadnjo besedo tudi leta 2024 imeli volivci, ki jih bodo demokrati nedvomno obstreljevali s poudarjanjem spornih plati nekdanjega predsednika. Materiala bodo imeli dovolj, saj Trumpa čakajo še preiskave inančne preteklosti in morebitne odgovornosti za januarski vdor v kongres.
• Republikanska priteditev v Mar-a-Lagu za zaprtimi vrati.
• Mediji poročajo o ostrih Trumpovih napadih na nasprotnike med republikanci.
• Ugibanje o prihodnjem republikanskem predsedniškem kandidatu.