Britanska politika si je vzela premor
Po smrti princa Filipa Aktualni spori in ideološke razlike so se umaknili v ozadje
Čeprav je britanska vlada ta teden nameravala proslaviti vstop v naslednjo fazo sproščanja ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa, je smrt princa Filipa, vojvode Edinburškega, prekrižala njene načrte. Njegovo slovo je poseglo tudi na druga področja političnega življenja na Otoku, ki se je v znamenje spoštovanja tako rekoč ustavilo. Žalovanje za soprogom britanske kraljice Elizabete II., ki je v petek umrl v starosti 99 let, bo trajalo vse do sobote, ko se bodo od njega še zadnjič poslovili družina in prijatelji. Pogreb bo potekal v kapeli svetega Jurija, ki je del sklopa gradu Windsor v bližini Londona, kjer je princ skupaj s kraljico preživel zadnje tedne svojega življenja, potem ko so ga prejšnji mesec odpustili iz bolnišnice.
Predstavniki kraljeve družine in britanske oblasti so takoj po Filipovi smrti pozvali Britance, naj se ne udeležujejo pogrebnih slovesnosti; njihov obseg in format ne bosta odstirala le dejstva, da bodo te potekale v časih pandemije, ampak tudi želje pokojnika. V skladu z njimi ne bo pokopan z državniškimi častmi, temveč v ožjem družinskem krogu. Ne glede na to si bodo lahko Otočani pogreb priljubljenega člana kraljeve družine lahko ogledali prek televizijskega prenosa.
Iz Buckinghamske palače so potrdili, da bodo pri izvedbi pogreba upoštevali vse veljavne ukrepe za preprečevanje širjenja okužb, vključno z omejitvijo števila udeležencev na 30 oseb. V drugačnih, varnejših časih bi zadnje slovo od princa na Otok privabilo številne tuje državnike in predstavnike drugih monarhij. Tako pa na sobotnem pogrebu ne bo niti britanskega premiera Borisa Johnsona, ki je svoje mesto odstopil svojcem. Premier, vodja opozicije Keir Starmer in britanski poslanci se bodo namesto tega vojvodi Edinburškemu že danes poklonili med posebno spominsko sejo britanskega parlamenta. Enake seje so napovedane tudi v regionalnih parlamentih na Škotskem, v Walesu in na Severnem Irskem.
Ustavljena volilna kampanja
Politično dogajanje na Otoku je v zadnjih dneh sicer skoraj popolnoma obstalo, medtem ko so se aktualni spori in ideološke razlike za vsaj nekaj časa pomaknili v ozadje. Žalovanje je zasenčilo tako prehod v naslednjo fazo sproščanja ukrepov (danes se bodo v večjem delu Združenega kraljestva po dolgem času znova odprli trgovine, bari in restavracije z zunanjimi vrtovi) kot tudi nekatere težave, s katerimi se uradni London sooča v perifernih delih države.
Smrt enega najbolj vidnih članov kraljeve družine, ki mu zgodovinarji pripisujejo pomembno vlogo pri njeni modernizaciji v drugi polovici 20. stoletja, je bila vzrok, da so vlada in politične stranke že v petek odpovedale vse nenujne obveznosti, vključno z volilno kampanjo za majske lokalne volitve v Angliji, Walesu in na Škotskem. To naj bi znova zagnale jutri in jo nato še enkrat ustavile na dan prinčevega pogreba. Lokalnim volitvam se velik pomen letos pripisuje predvsem na Škotskem, kjer bodo izbirali nov regionalni parlament in kjer bi lahko prepričljiva zmaga škotskih nacionalistov utrla pot novemu referendumu o neodvisnosti. Na zadnjem leta 2014 se je 55 odstotkov Škotov izreklo za obstanek v skupni državi.
Filipova smrt je tudi preusmerila pozornost od zaostrovanja razmer na Severnem Irskem. Tam se že vse od velike noči dogajajo ulični izgredi in spopadi med pripadniki unionističnih ter republikanskih skupnosti, ki nekatere prebivalce in analitike spominjajo na najhujše dni severnoirskega konflikta.
• Obdobje žalovanja bo trajalo vse do prinčevega pogreba.
• Pogreb bo potekal v okrnjeni obliki, udeležili se ga bodo zgolj člani družine.
• Filipova smrt je preusmerila pozornost od nekaterih težav.