Dopingirani in motorizirani Lance Armstrong je dobra reklama

Nova knjiga in obtožbe

Včasih, ko sta najboljša na svetu Primož Roglič in Tadej Pogačar, se kolesarstvo še vrti okoli svojih najtemnejših poglavij iz preteklosti. Te dni je na tnalu spet Lance Armstrong, ki se je iz junaka ljudskih src – po prebolelem raku je slavil rekordnih sedem zaporednih zmag na Tour de Franceu – spremenil v največjega dopinškega grešnika v zgodovini. Američanu, ki je bil na Dirki po Franciji najboljši v obdobju 1999–2005, so leta 2012 dokazali uživanje prepovedanih substanc, leta 2013 je to tudi priznal v odmevnem intervjuju z Oprah Winfrey. Zato so mu vzeli vseh sedem zmag in precej drugih lovorik, v številnih sodnih bitkah pa je bil tudi ob milijone dolarjev, saj so nekateri njegovi nekdanji pokrovitelji zahtevali vračilo denarja, ki so ga vložili vanj. Vendar njegova zgodba še ni dočakala epiloga, konec minulega tedna ga je nekdanji šef francoske protidopinške agencije Jean-Pierre Verdy obtožil, da si do zmag ni pomagal le s klasičnim, temveč tudi tehnološkim dopingom. »Lance Armstrong je najboljša prevara, v katero so bili vpleteni ljudje na vseh ravneh. Imel je zaščito. Številni so mi dejali, naj se ne lotevam legend, saj bom v tem boju ostal osamljen. Vendar če legende vozijo na nečem …, verjamem, da je imel Armstrong v kolesu vgrajen motor,« je Verdy, ki je bil ustanovitelj francoske protidopinške agencije in njen vodja od leta 2006 do 2015, povedal v pogovoru za športno oddajo francoske nacionalne televizije Stade 2.

Verdy bi si stežka naredil bolj odmevno reklamo za knjigo, ki jo je pred kratkim izdal: Doping, moja vojna proti goljufom. Kar 16 let po zadnji Armstrongovi zmagi na Touru bo obtožbe na Teksačanov račun težko dokazati, težko pa jih bo tudi ovreči. Kronski dokaz naj bi bili posnetki iz ključnih etap, v katerih naj bi z roko segel pod sedež kolesa, kjer naj bi bilo stikalo za vklop motorja, saj naj bi temu gibu sledili Američanovi izjemni pospeški. Armstronga so v preteklosti, potem ko je že priznal uporabo dopinga, vprašali, ali je uporabljal tudi motor, vendar je to odločno zanikal. »Česa takšnega ne bi sprejel. Sicer pa leta 1999 nihče še vedel ni, da je mogoče v kolo vgraditi skrit motor, ste nori?« je v enem od intervjujev dejal Armstrong. Verdy se v svoji knjigi sicer ni lotil samo kolesarjev, pravi, da tudi vrhunski nogomet skriva temačne dopinške skrivnosti ter da bi lahko razkril še precej več: »Izdaja knjige me nekako osvobaja, upam, da bo povzročila odziv, da bodo zavore popustile in bo boj proti dopingu dobil večjo moč. Knjigo sem pisal tri leta in bila je debelejša. Po nasvetu urednika sem spremenil nekatere dele in odstranil nekatera imena, da bi se izognil pravnim zapletom.«