Primož je naposled pohodil tudi urok zadnjih etap

Takšnega razpleta, kot smo ga videli v Baskiji z napadom 60 km pred ciljem, ni mogoče pričakovati, vsaka dirka se odvija po svoje. Pri Primožu Rogliču se je videlo, da je maksimalno osredotočen, tudi njegova ekipa Jumbo Visma je dobro delovala. Ne glede na mladost in neizkušenost so njegovi pomočniki hoteli nekaj dati od sebe in vse so naredili, kot je treba.

Pri ekipi UAE Tadeja Pogačarja pa se je vse zalomilo, vendar takšno je pač kolesarstvo, enkrat se izide enemu, naslednjič drugemu. Lahko je biti general po bitki in reči, da bi morali enostavno vse staviti na Pogačarja in ne na Brandona McNultyja, je pa nenavadno, da se pri dveh močnih adutih niso odločili za individualno pokrivanje tekmecev, temveč za ekipno pomoč drug drugemu, saj se je ob majhnih razlikah v skupnem seštevku vedelo, da se lahko zgodi marsikaj.

Te majhne razlike so vplivale tudi na to, da je bilo veliko taktičnih variant, kolesarji iz prve deseterice so raje le gledali drug na drugega in preračunavali, koga bi še lahko prehiteli v skupnem seštevku, namesto, da bi se pognali v lov za Rogličem. Najbrž so računali, da bodo prihranili nekaj moči za zahtevni sklepni vzpon in tako pridobili kakšno mesto na razpredelnici.

Če se vrnem k Primožu: vesel sem, da je odpeljal dirko tako, da je lahko na koncu zelo zadovoljen. Z mlado in neizkušeno ekipo je prišel do zmage, in to z ne majhno prednostjo. To je lep uspeh. Verjamem, da je to zanj dober obet za naprej. Pohodil je urok zadnjih etap in namige, da se mu redno dogajajo spodrsljaji in psihični padci v odločilnih trenutkih. Je pa res, da se mu je na minulih dirkah nekajkrat zalomilo, morda tudi zaradi zadev, na katere ni mogel vplivati.

Njegova ekipa Jumbo Visma je končno dojela, da ne gre dirkati kot da na svetu ni drugega moštva. Naučili so se širše gledati na položaj in taktiko prilagoditi tekmecem, morda tudi z njihovo pomočjo narediti potezo, ki jim koristi. Dirkanje sam proti vsem, na katerega so prisegali v preteklosti, ne vodi nikamor.

Pogačar? Nihče ne sme pričakovati, da bosta on ali Roglič zmagala na vsaki dirki, ne nazadnje je tu veliko drugih ekip in kolesarjev, ki veliko vlagajo v to, da bodo zmagovali. Tretje mesto nikakor ni katastrofa, pred nekaj leti bi bil to izjemen rezultat za Slovenca. Ne smemo se prepustiti maniji, da je vsaka dirka le dvoboj med njima, moramo biti zadovoljni, da imamo dva kolesarja v svetovni špici. Čestitke obema za predstavo v Baskiji.

Tudi naslednje dirke, na katerih bosta nastopila oba, ne gre gledati kot na njun dvoboj. Oba imata pač podoben program dirk pred Tourom, tako kot vsi tisti, ki se bodo v Franciji borili za najvišja mesta.

Je bila Baskija že pokazatelj za vrhunec sezone? Ne, do Toura je še daleč in do štarta je treba še priti brez padcev in drugih nevšečnosti. Pred Tourom je še veliko dirk, na vsaki se lahko kaj zgodi, ne nazadnje se na vsakem treningu lahko zgodi kaj, kar ti lahko prekriža vse načrte.

Ne smemo se prepustiti maniji, da je vsaka dirka le dvoboj med Slovencema, moramo biti zadovoljni, da imamo dva kolesarja v svetovni špici.