Razprodaja zasebnosti v piškotarskih kupčijah
Kako varovanje osebnih podatkov postaja valuta v tekmi med informacijskimi velikani.
Sredi lanskega decembra so bralce New York Timesa, Washington Posta in Wall Street Journala pričakali celostranski oglasi, ki so pompozno trdili, da bo Apple ugonobil svobodni internet. Podnje je bil podpisan nihče drug kot Facebook, češ da govori v imenu »vseh malih podjetij«. Šlo je za odkrit javni pritisk na cupertino, in sicer v odporu do prihajajočega novega režima upravljanja sledenja oglaševalcev uporabniku v aplikacijah na Applovih napravah.
Spletni piškotki poganjajo sodobni splet. Skoznje različni akterji sledijo naši dejavnosti pri brskanju in posledično prilagajajo svojo ponudbo. Daleč največji učinek je viden pri usmerjenem oglaševanju, ki nam glede na to, kaj smo na spletu počeli, na zaslon vrže bodisi reklamo za otroške plenice bodisi zdravila proti impotenci. V Applovem ekosistemu ima za takšne namene poglavitno nalogo identifikator za oglaševalce ali IDFA (identifier for advertisers). Gre za enoznačni podpis naprave, skozi katerega lahko aplikacije sledijo uporabnikovi dejavnosti širom po spletu. Toda lani se je velikan odločil, da bo omogočil natančnejši nadzor nad tem, komu uporabniki prepustijo svoj IDFA, in sicer za vsak program posebej.
To je pri oglaševalcih in z njimi povezanih podjetjih sprožilo mnogo negodovanja, saj se pričakuje, da bo približno petina ljudi pogosto zavrnila deljenje takšnih podatkov, kar bi pomenilo kar konkretno izgubo prometa. Daleč najbolj pa je zadeva ožulila Facebook, kjer so se spustili v odkrito medijsko vojno z Applom. To ni nenavadno, saj Zuckerbergova firma veliko večino prihodkov dobi iz oglaševanja. Uvodoma opisani oglasi v časopisih niso zalegli in Apple je konec aprila s posodobitvijo iOS 14.5 novost odločno uveljavil. V Facebooku so v začetku prejšnjega tedna odgovorili tako, da ob morebitnem zavračanju deljenja IDFA uporabniku namignejo, da je ogrožena brezplačnost facebooka in instagrama.
Varuh podatkov?
Posodobitev, ki jo v Applu imenujejo app tracking transparency, je zgolj zadnje dejanje v nameri podjetja, da bi se na tržišču utrdilo z renomejem nekoga, ki mu ni vseeno za uporabnikovo zasebnost. Medijsko najbolj razvpite so bržkone prigode z iphoni, ki so jih v raznoraznih preiskavah zasegli agenti FBI, a vanje dolgo časa niso mogli vdreti, ker v cupertinu za organe pregona v iOS nikakor nočejo vgraditi stranskih vrat. Toda pozorni opazovalci bodo hitro opomnili, da je takšna strategija povsem logična: Apple pač dobiček kuje na prodaji naprav in upravljanju tržnice app store, ne na prodaji oglasov ali mešetarjenju s povezanimi podatki. Zato si lahko mirne duše privošči omejevanje obdelovanja takšnih informacij, saj ima hkrati dovolj velik ekosistem, da kljub omejitvam nihče pri zdravi pameti ne bo želel stran.
Takšen razkorak v strukturi prometa ga postavlja nasproti številnim drugim velikim podjetjem, predvsem pa Facebooku in Googlu z zloglasnima in orjaškima oglaševalskima sistemoma. Tu okoli vsakega uporabnika zrastejo zapleteni profili zgodovine brskanja in tudi drugih občutljivih podatkov, ki jim je tako rekoč nemogoče slediti, kar pomeni, da uporabniki nad svojimi osebnimi informacijami nimajo nadzora. Tu, po domače povedano, »nič ni sveto«, niti lokacijsko sledenje. Srhljiv obseg geografskega sledenja uporabnikom naprav z androidom, ki ga zadnja leta v odmevnih reportažah razkrivajo na primer pri New York Timesu, ima namreč pretežno en poglavitni cilj: posredovati čim bolj prilagojene oglase. To v praksi pomeni na primer naslednje: skozi lokacijsko sledenje telefonu aplikacije ugotovijo, da nekdo redno obiskuje telovadnico za fitnes, nato ta informacija skozi preprodajo pristane v rokah oglaševalca, ki človeka zasuje z reklamami za proteinske praške.
Google bi tudi
Applov pristop seveda ni ostal neopažen in tudi preostali igralci na tržišču se zavedajo, da pojem zasebnosti postaja vse pomembnejši dejavnik pri ugledu oziroma tržna krilatica sam zase. Ker so v Googlu tako odvisni od reklam, strategije niso mogli skopirati, se pa poskušajo prilagoditi po svoje. Tako so januarja odmevno oznanili, da bodo v brskalniku chrome z letom 2022 onemogočili sledilne piškotke tretjih akterjev, torej oglaševalcev. Ker bi to kratko malo umorilo njihov poslovni model, se objava tu seveda ni ustavila: obstoječi sistem nameravajo nadomestiti s povsem novim, ki so ga poimenovali Federated Learning of Cohorts ali floc.
Gre pa nekako takole: namesto da bi v globinah spleta nastajal piškotkarski profil posameznika, nad katerim ta nima prav nobenega nadzora, bi vsi osebni podatki ostali na njegovih napravah. Obenem bi Googlov oblak iz občega spletnega prometa izluščil skupinske vzorce obnašanja uporabnikov in na tej podlagi oblikoval skupinske profile ( cohorts). Oglaševalci in založniki tako ne bi prejeli personaliziranih podatkov uporabnika, temveč zgolj podatek o tem, v katero profilno skupino spada, kar naj bi pomenilo neko obliko anonimizacije podatkov. Skratka, v Googlu menijo, da so tako oblikovali sistem, kjer bi bil volk sit in koza cela. Toda odpor do floca je bil takojšen in silovit.
Organizacija Electronic Frontier Foundation je komentirala, da gre za polovičarstvo, s katerim poskuša Google prikriti dejstvo, da z digitalnimi podatki uporabnikov danes dela kot svinja z mehom, in da si je namesto tega treba prizadevati za ukinitev personaliziranega oglaševanja. Bolj poglobljeno kritiko so predstavili skrbniki spletnega brskalnika brave. Ta je zasnovan okoli varovanja zasebnosti, a je napravljen na isti programski osnovi kot Googlov – na chromiumu, ki že nosi programsko kodo za floc, zato so lahko pobliže videli, kako zadeva deluje. Ugotavljajo, da floc v praksi še vedno omogoča preveliko luščenje osebnih podatkov, in poudarjajo, da gre po njihovem za izrojeno razumevanje zasebnosti.
Osamljeni jezdec
Skupinski profili res omogočajo določeno stopnjo anonimizacije in zmanjšujejo zmožnost različnih akterjev, da nam neovirano sledijo širom po spletu (tako imenovani cross-site tracking). Toda hkrati določeni oglaševalski stranki ali spletnemu mestu še vedno lahko delno razkrivajo naše obnašanje – na primer, ali smo ljubitelj orožja ali risanke My Little Pony. Obenem otežujejo natančnejše nastavljanje ali onemogočajo piškotke, na čemer temeljijo novodobni zaščitniški brskalniki ter iskalniki, kakršna sta brave in duckduckgo. Zato po mnenju ljudi za brskalnikom brave floc ni korak naprej, temveč vstran. Izboljšave v zasebnosti bi videli zgolj obstoječi uporabniki chroma, vsi drugi pa bi bili na slabšem.
Tekmecem tudi ni ušlo dejstvo, da bi Google skozi floc pravzaprav na neki način centraliziral oglaševalsko dejavnost, kar bi lahko pomenilo oviranje konkurence. Zato si je že prislužil tožbo, ki jo je sprožilo petnajst ameriških generalnih državnih tožilcev. Na prvi pogled gre za kanček protislovno situacijo, saj se zdi, da podjetje tožijo zaradi večjega varovanja zasebnosti. Toda podrobnejša obravnava pokaže, da gre za prefinjen trik z izrabo zasebnosti za lastne interese. To je še en pokazatelj, kako povezani sta v resnici problematiki zlorabe osebnih podatkov in monopolov digitalnih velikanov. Dokler ne bomo razrešili prve, nas bo tepla tudi druga.
Floc bo tako verjetno zaživel zgolj in samo na chromu, saj so mu povsod drugod odrekli zvestobo. Odklonilni so pri Mozilli, Vivaldiju, Operi in Applu, medtem ko poskuša Microsoft zasnovati lastne rešitve. Nos vihajo tudi pri vseh projektih na osnovi chromiuma. Toda v končni fazi ima Google tako velik tržni delež na področju brskalnikov – približno sedemdeset odstotkov –, da lahko vleče samostojne poteze, če mu peruti vendarle ne bodo pristrigli regulatorji. Obenem nadzoruje največje oglaševalsko omrežje na svetu in nekatera poglavitna spletna mesta, kjer se reklame prikazujejo – namreč iskalnik google in youtube.
Zasebnostni piar
Da ima Applovo zavzemanje za varovanje osebnih podatkov vsaj določene koristi pri javni podobi, je bilo mogoče v praksi videti ob nedavnem začetku sodnega procesa, kjer jih Epic Games toži zaradi blokade igre fortnite na app storu. Dvoboj podjetij je medijsko zelo razvpit in komentarje razganja od spopada med dvema taboroma, kjer so na eni strani privrženci obgrizenega jabolka, na drugi pa nasprotniki visoke marže na Applovi tržnici. In čeprav v branži vztrajno raste odpor do tega 30-odstotnega davka na app storu, pa je mogoče po drugi plati vseskozi zapaziti omembe, da je Epic v delni kitajski lasti (Tencent) in da se redno šušlja, da njegova igričarska tržnica epic games store pobira sumljivo veliko podatkov. Ali bo ta razlika v imidžu sčasoma imela tudi kakšne stvarnejše učinke, pa bomo še videli.
• Apple od aprila podatkov o spletni dejavnosti ne zbira centralizirano, ampak za vsak program posebej.
• To oglaševalcem ni všeč, saj bo večji delež uporabnikov zavrnilo deljenje takšnih podatkov.
• Google menda po novem zasebnost varuje tako, da uporabnikove podatke razvršča v profilne skupine.
Spletni piškotki poganjajo sodobni splet. Skoznje različni akterji sledijo naši dejavnosti pri brskanju in posledično prilagajajo svojo ponudbo.
Skozi lokacijsko sledenje telefonu aplikacije ugotovijo, da nekdo redno obiskuje fitnes, in mu posredujejo npr. reklame za proteinske praške.