Enoletna obdobja brezposelnosti bodo nekaj običajnega

Raziskava trga delovne sile Avtomatizacije procesov se pri nas boji vsak tretji delavec – Le polovica bi se prekvalificirala

Pandemija covida-19 spreminja tudi filozofijo zaposlenih. Ne samo da je zaradi virusa tretjina ljudi v svetu delo izgubila oziroma bila primorana sprejeti skrajšani delovni čas; v turizmu je brez dela ostalo celo 68 odstotkov zaposlenih. Vse več, kar dve tretjini globalne delovne sile, se je pripravljene tudi prekvalificirati. Pri nas je delo povprečno izgubilo več ljudi kot v Evropi, a novim znanjem naproti bi jih šla manj – le polovica. Manj kot Evropejci se bojimo tudi avtomatizacije procesov.

Po najnovejši raziskavi med 209.000 ljudmi iz 190 držav – pri nas sta jo izvedla zaposlitveni portal MojeDelo.com, član skupine The Network, in družba Boston Consulting Group (BCG) – avtomatizacija procesov pomeni grožnjo za delovna mesta kar dobrim 40 odstotkom vprašanih, v Sloveniji pa le vsakemu tretjemu.

V izlaškem Etiju, podjetju, ki je v zadnjih treh letih v avtomatizacijo vložilo 36 milijonov evrov, največji prav v novi avtomatski liniji za zaščitna stikala na diferenčni tok ter inštalacijske odklopnike in samo letos dodatno zaposlilo šestdeset delavcev, o avtomatizaciji pravijo: »Ta v obliki boljših delovnih pogojev že desetletja prinaša pozitivne učinke tudi delavcem.« V podjetju zaposlenim omogočajo dodatna izobraževanja in usposabljanja za delo na novih delovnih mestih, ki jih ti v največji meri, kot dodajajo, tudi izkoristijo. »Dejansko ugotavljamo, da je med zaposlenimi motiviranost za delo na novih avtomatskih linijah zelo visoka,« je za Delo dejala Sabina Pešec, strokovna sodelavka za marketing in odnose z javnostmi.

Ogrožene in varne panoge

Med tistimi, ki so med pandemijo izgubili redni dohodek, je bila na globalni ravni skoraj polovica mlajših od dvajset let in skoraj polovica ljudi s srednješolsko izobrazbo. S pandemijo so postale določene panoge bolj ogrožene. V storitvenem sektorju, pri prodaji ter podpori strank bi se v svetu prekvalificirale skoraj tri četrtine zaposlenih. Manj so na spremembo karierne poti pripravljeni v zdravstvenem sektorju, socialni delavci ter znanstveniki in raziskovalci, saj njihove službe veljajo za varnejše. Na vrhu seznama potencialnih novih karier so delo na področju digitalnih in informacijskih tehnologij ter pisarniške in menedžerske službe.

Nove poklicne poti

V BCG menijo, da bi morala biti podjetja odprta za zaposlovanje ljudi z nenavadnimi kariernimi potmi in napovedujejo, da bodo »enoletna obdobja brezposelnosti ali povsem drugačna izobrazba kandidatov postala nekaj običajnega, saj bodo posamezniki kot odgovor na izzive, kakršen je covid-19, spreminjali svojo poklicno pot«. Delodajalci se morajo naučiti gledati širše in zaposliti kandidate zaradi njihovih sposobnosti in potenciala,« meni Melanie Seier Larsen, izvršna direktorica in partnerica v BCG. Toda, ali so tudi pri nas že nekaj običajnega enoletna obdobja brezposelnosti? Na portalu MojeDelo.com odgovarjajo, da naši delodajalci tega ne sprejemajo »zelo negativno«. Nasprotno: razumejo, da je iskanje nove zaposlitve proces, ki lahko traja tudi več mesecev. »Še posebno če obstajajo upravičeni vzroki za to, da je do obdobja brez zaposlitve prišlo – visoka konkurenca na trgu dela, specifična poklicna usmeritev, malo primernih delovnih mest in podobno.«

Sicer pa je po njihovem mnenju v času pandemije covida-19 in posledic za svetovno gospodarstvo še prezgodaj govoriti o daljši brezposelnosti med iskalci zaposlitve. To velja predvsem za turizem in gostinstvo: »Zdaj še veljajo ukrepi za pomoč gospodarstvu in zmanjševanje brezposelnosti po PKP, in dokler bo državna pomoč aktualna, se realno stanje ne bo pokazalo. Dejansko stanje trga dela in število brezposelnih se bo pokazalo šele po nekaj mesecih, ko bodo podjetja in podjetniki primorani poslovati samostojno.« In kako delodajalci obravnavajo prekvalificirane osebe? Odvisno od tega, v kateri poklic se oseba prekvalificira, pravijo na portalu Moje Delo.com.

• V pandemiji je delo v Sloveniji izgubilo 38 odstotkov ljudi, v svetu 36.

• Skoraj polovica je mlajših od dvajset let in s srednjo šolo.

• Zdravstvo, sociala ter znanstvena sfera veljajo za varne službe.

Avtomatizacija v obliki boljših delovnih pogojev ima že desetletja pozitivne učinke tudi za delavce.

Sabina Pešec