Škotsko vprašanje obviselo v zraku
Otok Uspešen dan za torijce lahko pokvarijo Škoti
Štetje glasovnic, oddanih na lokalnih in regionalnih volitvah v Združenem kraljestvu, bo po pričakovanjih trajalo ves konec tedna in verjetno še začetek prihodnjega, toda iz prvih delnih izidov je bilo vseeno mogoče potegniti nekaj zaključkov, kako bi lahko volilni superčetrtek v Angliji, na Škotskem in v Walesu spremenil otoški politični zemljevid.
Prvi je ta, da težave in škandali, s katerimi se je vladajoča konservativna stranka premiera Borisa Johnsona spustila v volilni boj, očitno niso pustili velikega vtisa pri njenih privržencih. In drugi? Brexit ter njeno spopadanje s pandemijo sta ključni merili, po katerih jo sodi volilno telo.
Konservativci so v Angliji prvi dan štetja hitro prevzeli prednost v tekmi za približno 5000 mest v 143 lokalnih odborih in prepričljivo slavili na nadomestnih volitvah za parlamentarni sedež v Hartlepoolu, kjer je od šestdesetih let prejšnjega stoletja dominirala največja opozicijska stranka. Tako kot zadnje splošne volitve leta
2019 bo tudi tokratne lokalne očitno zaznamoval prodor torijcev v tradicionalno laburistična okrožja. Boris Johnson, ki se je zadnje tedne boril z obtožbami o sprejemanju neprimernih donacij za prenovo premierske rezidence, je prve delne izide včeraj opisal kot zelo spodbudne, ključni vzrok zanje pa našel v tem, da se njegova vlada pri okrevanju po pandemiji osredotoča predvsem na prioritete ljudi. Če je bil volilni superčetrtek preizkus zadovoljstva britanske javnosti z vladnim vodenjem zdravstvene krize, je bil po drugi strani test za opozicijo, ki se po nizu volilnih uspehov še vedno ne more postaviti na noge. Laburisti so lahko računali na uspehe v urbanih središčih, vključno z Londonom, kjer so bile predvčerajšnjim županske volitve, a to še zdaleč ni bil zadosten razlog za optimizem o prihodnosti stranke. » Laburisti smo izgubili zaupanje delovnih ljudi,« se je na porazne rezultate v Hartlepoolu in pričakovane izgube drugod po Angliji odzval vodja stranke Keir Starmer ter priznal, da laburistična vizija prihodnosti države ni bila dovolj prepričljiva.
Večina, toda kakšna?
Tokratne volitve so bile konsekventne tudi zaradi vnovičnega nacionalističnega vrenja na Škotskem, kjer so volivci v četrtek v 73 okrožjih izbirali regionalni parlament. Glavno vprašanje je bilo, kako izrazita bo zmaga Škotske narodne stranke (SNP), ki se je v boj za poslanska mesta podala z obljubo o izvedbi novega referenduma o neodvisnosti.
Njen prepričljivi uspeh na tokratnih volitvah ne bi avtomatično pomenil ponovitve neuspelega plebiscita iz leta 2014, na katerem se je večina Škotov izrekla proti odcepitvi od Združenega kraljestva. Toda absolutna večina v regionalnem parlamentu, kjer je stranka v preteklem mandatu zasedala 61 od 129 poslanskih sedežev, bi po mnenju analitikov znatno povečala pritisk za razpis novega glasovanja o neodvisnosti, za izvedbo katerega morajo v Edinburgu dobiti privolitev Londona.
Vodja nacionalistov in škotska prva ministrica Nicola Sturgeon je možnosti, da bo njena stranka dobila absolutno večino v Stormontu, dan po volitvah označila za majhne, a to ne pomeni, da zagovorniki neodvisnosti v prihodnjem mandatu ne bodo imeli večine v tem predstavniškem telesu. V njem bodo po pričakovanjih namreč sedeli predstavniki še najmanj dveh proidenpendentističnih strank.