Politični tetris brez etične podstati
Izrael Sestavljanje koalicije poteka v času nasilnega izseljevanja Palestincev iz Vzhodnega Jeruzalema
Potem ko Benjaminu Netanjahuju v dobrem mesecu pogajanj z morebitnimi koalicijskimi partnericami ni uspelo zagotoviti parlamentarne večine, je izraelski predsednik Reuven Rivlin v noči na sredo dal mandat za sestavo vlade v roke Jairu Lapidu, nekdanjemu novinarju in predsedniku sredinske stranke Ješ Atid (Prihodnost obstaja). Lapida v prihodnjih treh tednih – kolikor še ima časa za sestavo koalicije – čakajo skrajno zapletena pogajanja s celotnim spektrom izraelske politike.
Netanjahu, ki vodi vlado že 20 let, kljub zanesljivi zmagi Likuda na marčevskih volitvah – četrtih v dveh letih – pri sestavljanju nove koalicije ni bil niti blizu uspeha, in to je bilo jasno kmalu po objavi rezultatov. Kljub temu so analitiki računali na njegov makiavelizem, s katerim pri boju za obstanek na oblasti nikoli ni (i)zbiral sredstev niti partnerjev. A tokrat je bil Bibi, proti kateremu se bo zaradi različnih korupcijskih rabot v prihodnjih dneh nadaljeval sodni proces (na vsak način si želi ohraniti imuniteto), izrazito neuspešen.
Netanjahujevo mešetarjenje med političnimi polji je zaostrilo odnose med politiki, ki so bili še pred kratkim zavezniki, posledično pa v vse bolj skrajni ter preračunljivi izraelski politiki ustvarilo nove in nenavadne povezave. Med drugim se je Netanjahu, ki je v času svoje vlade iz Izraela dokončno napravil državo apartheida, hkrati pa razbil možnost rešitve dveh držav, za vstop v koalicijo pogajal tudi z Mansurjem Abasom, vodjem islamistične stranke Ram, ki je izstopila iz Združene liste arabskih strank. Skrajno ortodoksne judovske stranke, ki so – zaradi neverjetnih državnih koncesij na vseh ravneh – postale branik Netanjahujeve vladavine, tega niso »mogle« sprejeti. Ironično je, da bi lahko pri sestavljanju le na videz sredinske, dejansko pa prav tako zelo desne protinetanjahujevske koalicije zdaj Abas odigral celo vodilno vlogo.
Potem ko mu je predsednik Rivlin podelil mandat za sestavo vlade, je 57-letni Lapid dejal, da bo sestavljanje koalicije zahtevalo sodelovanje ideološko različnih strank, saj bo le tako mogoče končati »dve leti politične paraliziranosti«. »Vlada enotnosti ne bo kompromis ali zadnji izhod. Ta vlada je cilj; je to, kar potrebujemo,« je dejal. A kot kaže, bo moral Lapid, če bo hotel izkoristiti priložnost, ob sodelovanju s številnimi manjšimi nekompatibilnimi strankami sodelovati tudi s skrajnim desničarjem Naftalijem Benetom, dolgoletnim vodjem judovskih priseljencev, Netanjahujevo nekdanjo (skrajno) desno roko ter predsednikom stranke Jamina (Nova desnica). Lapid in Benet sta – tako viri – sklenila dogovor, po katerem naj bi Benet, čigar stranka ima le sedem poslancev, prvi dve leti celo vodil vlado, potem pa naj bi premierske posle prevzel Lapid.
Radikalni makiavelizem
Hkrati naj bi se oba politika drug drugemu v imenu prevzema oblasti zavezala, da se bosta prioritetno posvečala ekonomskim in ne ideološkim temam. Če Lapidu ne bo uspelo sestaviti vlade, ima 120-članski kneset na voljo še tri tedne, da predlaga kandidata, za kar bi bila nujna parlamentarna večina. Te pa že dolgo nima nihče. Nove, že pete zaporedne volitve – darilo Bibiju – morda le niso tako daleč.
Sestavljanje koalicije v Izraelu poteka v času nasilnega izseljevanja Palestincev iz Vzhodnega Jeruzalema – predvsem iz četrti Šejk Džara, kjer so zadnje dni potekali množični protesti. Izraelske oblasti bi rade v palestinskem delu mesta v nasprotju z vsemi mednarodnimi konvencijami zgradile nove judovske naselbine, kar je seveda recept za napetosti. Dogajanje v Vzhodnem Jeruzalemu bi lahko dobilo širše dimenzije in, posredno, vplivalo tudi na sestavljanje vlade: zaradi vloge arabskih strank. Mimogrede: letos naj bi parlamentarne volitve potekale tudi v Palestini – tako na okupiranem Zahodnem bregu kot na blokiranem območju Gaze. Toda palestinske oblasti v Ramali pod vodstvom že dolgo ne več legitimnega predsednika Mahmuda Abasa so odločitev o izpeljavi volitev zopet prestavile za »nedoločen čas«. Le tako namreč lahko ostanejo na oblasti, kar izrazito koristi tudi Izraelu.
• Netanjahu vlada rekordnih 20 let.
• Jair Lapid bo moral, če bo hotel sestaviti vlado, sodelovati s komerkoli.
• Resnična opozicija je krhka in razdrobljena.