Vse oči so uprte v poletje
Kulturne prireditve Ustvarjalci in organizatorji imajo zvezane roke, upajo na skorajšnje razrahljanje ukrepov in dogodke na prostem
Sredino pretresanje vladnega semaforja kulturnemu sektorju ni prineslo zadovoljstva. Resda se na prireditvah v zaprtih prostorih po novem lahko zadržuje en človek na 20 in ne več 30 kvadratnih metrov, a skupno jih je lahko v njem deset, kar za odprtje gledališč in koncertnih dvoran ničesar ne spremeni. Enako velja za javne prireditve na prostem.
Ljubljanski Kinodvor je odprl vrata za po deset obiskovalcev na kinopredstavo že takoj, ko je vlada to omogočila, in doživel navdušen odziv. Obisk njihove spletne strani kaže, da so projekcije v živo razprodane. Spletne oglede vsebin za otroke in odrasle – možen je zakup več filmov hkrati oziroma paketna ponudba – pa ponujajo na platformi v okviru Art kino mreže Slovenije v sodelovanju z distributerji oziroma ponudniki vsebin.
Večina drugih prizorišč se za kaj podobnega ni odločila, saj so kljub prizadevanjem za omilitev ukrepov, povezanih z izvedbo kulturnih prireditev, še vedno odvisni od aktualnih razmer in mnenj stroke, predvsem pa prepuščeni na milost in nemilost odločevalcem.
»NIJZ je določil, da mora biti med obiskovalci iz različnih gospodinjstev razdalja najmanj 1,5 metra, nikjer pa niso določili, da je lahko v dvorani največ deset ljudi. To določa vladni predlog, ki seveda ne velja za trgovine, tovarne ... Gledališča bi lahko pod jesenskimi protokoli delovala vso zimo in v nekaterih državah tudi so. Ob čedalje več precepljenih, prebolelih ... pa pričakujem, da bomo za zdrave ljudi odpravili protokole, torej da bo gledališče lahko spet polno ljudi brez zaščitnih mask,« je dejala Tina Kosi, predstavnica kolegija direktorjev slovenskih gledališč pri pobudi za postopno odpiranje gledališč in direktorica SLG Celje.
Protestna uprizoritev
Tam so se v teh dneh odločili, da bodo skladno z veljavnimi predpisi na malem odru za tri ljudi odigrali nekaj uprizoritev predstave Gorazdov vozel, da bi pokazali, kako absurdni so ti predpisi. Gledališčniki so se zelo dobro pripravili na upoštevanje vseh drugih ukrepov za preprečitev širjenja novega koronavirusa, je Tina Kosi povedala v marčevskem intervjuju za Delo, a se morajo s pogoji odpiranja seznaniti pravočasno.
Kakšno je ozračje med direktorji gledališč, bodo sezono podaljšali? »Vsi smo obupani. Gledališča so zaprta več kot pol leta, tik pred prvomajskimi prazniki so nam dovolili odprtje pod neživljenjskimi pogoji. Vsako sredo čakamo nova navodila, iz medijev pogosto ni mogoče razbrati, kaj točno velja za koga, tako da moramo počakati na objavo v uradnem listu, ki je praviloma v četrtek ponoči. Za nas je načrtovanje le za en teden vnaprej zelo problematično, posebej kar zadeva festivale. Mislim, da je večina gledališč podaljšala sezono. Trenutno tudi za predstave na prostem velja omejitev na zgolj deset obiskovalcev. Vlada pozablja, da je vsak dogodek treba tudi marketinško oglaševati (navadno nekaj tednov pred dogodkom), organizirati prodajo vstopnic. Vse predstave niso primerne za igranje na prostem. Za določene predstave bi morali dokupiti del tehnične opreme, se dogovoriti za najem zunanjih prizorišč ...« je povedala.
Tako so naredili v Mestnem gledališču ljubljanskem. Za junij imajo na primer rezervirano zunanjo lokacijo, ki zagotavlja osnovno infrastrukturo, dodatno bo treba zgraditi oder in najeti stole za obiskovalce. Teh bodo na prostem »potrebovali« najmanj 200, posedli jih bodo na razdaljo 1,5 metra. Računajo predvsem na abonente, ki bi si bili v nasprotju z običajnim urnikom abonmajskih predstav te pripravljeni ogledati v krajših časovnih intervalih. Pred epidemijo so imeli okrog 6000 abonentov, številka se je nato zmanjšala za polovico. V tej sezoni so jim ponudili možnost spletnih ogledov abonmajskih predstav, za kar se jih je odločilo dobrih 35 odstotkov.
»Tako zamotane situacije nima noben drug teater – imamo največ gledalcev in najmanjšo dvorano,« so povedali. Velika dvorana jih sprejme 330, mala pa 80. Pred jesenskim zaprtjem so pogoji skladno s predpisi omogočali približno 30-odstotno zasedenost oziroma do okrog 75 gledalcev v veliki dvorani in 25 v mali. Sezone ne nameravajo zelo podaljšati, sklenili jo bodo 2. julija, saj so bili kljub zaprtju ves čas dejavni ter bi radi igralcem omogočili poletni dopust, ki jim pripada. Junijske predstave bodo igrali tako v gledališču kot na zunanji lokaciji. Z vodstvom Ljubljanskega potniškega prometa so dosegli dogovor, da bodo njihovi avtobusi v času predstav do nje vozili bolj pogosto. Septembra jim bodo tako kot lani Festival Ljubljana prijazno odstopili nekaj terminov v Križankah.
Usklajevanja in prilagajanje
Tako na prireditve v dvoranah kot na prostem računajo tudi v Cankarjevem domu, kjer so, kot je za Delo nedavno povedala direktorica Uršula Cetinski, okrepili delovne procese na področju informacijskih tehnologij in multimedijskih storitev ter se skladno z novimi potrebami v kratkem času močno preobrazili in prilagodili drugačni resničnosti. Jazz festival Ljubljana je bil že lani izveden kot »umetniška akcija, ki ponuja 'jazz na distanci' kot novo, začasno realnost interakcije trojčka glasbenik-produkcija-občinstvo«, letos pa verjamejo, da ga bo mogoče izvesti v živo, čeprav so priprave kompleksnejše. Program je bil že sestavljen in potrjen za prvotni, standardni termin med 16. in 19. junijem, nato so ga morali prestaviti in uskladiti za nov termin med 28. in 31. julijem. »Program je zaključen in ga bomo objavili prihodnji teden. Seveda upamo, da bodo ukrepi takšni, da bomo lahko sprejeli čim več ljudi, tako v parku pred Cankarjevim domom [park Sveta Evrope] kot v notranjih prizoriščih [Gallusova dvorana in Klub CD],« je povedal vodja programa jazza in glasb sveta v Cankarjevem domu Bogdan Benigar.
Medtem so na spletu že objavili prvega nastopajočega, to je priznani izraelski basist Avishai Cohen. Njegov lanski nastop je bil odpovedan, 29. julija pa bo v Gallusovi dvorani nastopil kar dvakrat. Benigar je dodal, da ob tem seveda načrtujejo tudi druge prireditve, kot so Mala terasa sredi Ljubljane, Glasbe sveta in sodelovanje z mednarodnim festivalom Druga godba. V okviru tega bo 2. julija prvi večji dogodek v Gallusovi dvorani koncert armenskega pianista Tigrana Hamasjana in njegovega tria. Spletni opis vliva optimizem: »Odprtje poletnih koncertnih in festivalskih večerov ne bi moglo biti bolj razburljivo in navdihujoče.«